Hanuši
|
Dobro jutro, dober dan, Evo Bine je ravno zaspal, tako, da imam kakšne 3 urice prosto . No pa vam napišem mojo porodno zgodbo. Vse se je začelo v petek, lepo po mojem planu. Zjutraj ob 8h sem imela pregled pri G, katera mi reče, da sem 4-5cm odprta, da je MU čisto zmehčano in po njenem sem za rodit, seveda na ctg-ju pa ne duha ne sluha o popadkih. Poslala me je v P, kjer naj jim zatežim o mojem prvem hitrem porodu, da me ne bi slučajno domov poslali, ker nimam popadkov. Pokličem mojega in počakam, da pride iz službe. Okrog 11h se odpraviva v P. Valjda vsa ceremonija v sprejemni, papirji pa čakat na ctg, je bla kr gužva. Pol pridem pa h G, pogleda ctg in reče ja sej to ni pa še nič. Ji povem o prvem porodu in me pošlje na stol, naredi pregled in izjavi: Ja vi ste pa zrela kot hruška. Nič kar v porodno. Tam so mi najprej priklopili na antibiotik zaradi streptokoka B, potem pa naj bi sledilo klistiranje... Sam med antibiotikom sem pa dobila svoje popadke, k so zlo hiter prišli na 2 min. Ko mi je stekla flaša me babca pogleda in reče, da ne bo nič s klistiranjem, ker se bo porod vsak čas začel. In res smo začeli pritiskati kot nori. Morm rečt, da je bilo hitro vendar malo bolj boleče kot v prvo, sam glede na to, da je vse skupaj z antibiotikom trajalo 2 uri, mi ni bilo nič hudega. Oba sva bila prilično spočita, ker se ni noben posebno namatral. Pa, ko misliš, da ne moreš pozabiti občutka, ko ga dobiš na trebuh. Ja sej sem se spomnila kako lepo je bilo, ko sem dobila Hano, sam, ko to spet doživiš, z vsemi čustvi, ma ni lepše stvari na tem svetu, res je ni. Tut tatko je zajokal. No v glavnem, punce katere še čakate, upam, da vam bo tako lepo in hitro kot je bilo meni.
|