hel32
|
Dan,
sem imela vse napsano, pa me je vrglo ven,  , pa računalnik smotan!!!!
zdaj morm pa počasi za špohert.
Da vam na kratko povem kako je bilo pri meni, ko se rodila prvo pupiko, da vidite, kaj lahko iz človeka nardi ljubezen(sovraštvo tašče)!
Z bivšim možem sva živela pri njegovih starših, in ko sem zanosila sva se odločila, da bova nardila še eno sobico, da se ne bomo tako stiskalo,
ampak to je trajalo, no vsekakor sem upala, da bo do poroda gotovo, pa sem mogla v bolnico, in do prihida z dolenčkom še ni bila gotova.
Ker je delal v pekarni sem bila ponoči sama podnevi je pa spal!! Tašča mi ni kuhala, vse sem mogla sama prat, likat kuhat, z 1teden starim dojenčkom,
sem se zelo sikirala, in nič jedla, da sem posledično izgubila mleko v 1 tednu sma pristali na adaptiranem mleku.
Ker sobica še ni bila gotova sem se sama lotila beljenja stene in selitve, in takrat mi reče tašča, da sem nesposobna otroka vzgajat, jaz pa naivnica mlada sem ji verjela, in jo pridno ubogala.
Dem se pa trudila po vseh močeh, če se je mala slučajno zajokala ponoči je že bla tam in mi solila pamet, ali pa jo je vzela k sebi, jaz pa sem se jokala,
sama v postli!!!! Kuhala sem (ob stalni kontroli), pucala (če ni bilo dobro, sem mogla še enkrat), prala, (samo na nočni tok), likala ( brez gubice),
skratka bila sem dekla v pravem pomenu, vse zato, da bi mi končno pustila, da vzgajam in skrbim JAZ za svojo pupiko.
Bivši pa je verjel mamici, je govoril, da si zmišljujem!!!!!Halo bud*** Tast pa ni bil nič boljši , ko je imela vnetje srednjega ušesa, se je valda, celo noč jokala, je rekel, da jo tiščim v postlo, da zato joka, pa je prišel tja v mojo spalnico in me je hotel udarit!!!!
Bivši pa nič, pa še pa še je bilo, pa nebi več.
In ko sem se pred 4 leti ločila sem sklenila, da me NIHČE več ne bo imel za nesposobno, HB za kolegico, ki je psihologija, da mi je pomagala sem hidila na terapije, in sem po 1,5 pobrala in začela drugače razmišljat, takrat se sicer bila prepričana, da bom ostala sama, in da nebom imela otrok več,
Danes vem, da je ni hitro ni tako odločne sposobne in trdne ženske kot sem! In niti za sekundo ne podvomim v sebe in svoje sposobnosti,
imam krasnega partnerja, ki me ima neizmerno rad in mi nudi vse na tem svetu in je moj angel, če nebi bilo tako, se nebi odločila in zanosila z njim,
me ni strah ničesar, glede na to, da tudi doma ni bilo lepo prej, imam pa zlato mamico, ki jo obožujem.
Se prej 7 let nisva smeli kontaktirat, edino naskrivaj, ker bivši ni pustil, enostavno bila sem izolirana, OS. zdravnica mi je večkrat rekla, da imam jeklene žice, da zdržim tak pritisk.
Zato sem trdno odločena, da bom tega otročka, ki ga nosim pod srcem varovala pred vsem hudim, in mu nudila najboljše kar lahko, pa če bom tudi pri tem pretiravala.
Tjaši se bo pa to, na žalost poznalo dokler nebo malo odrasla.
Zato pa drage moje ne dvomite vase tako kot sem jaz, vse ste sposobne biti mamice in boste nardile tako, kot je najboljše za vaše malčke!
Lep dan
Helena v 19 tednu
_____________________________
TJAŠA 11.8.1998 3050gr,52cm
MARKO LUKAS 6.9.2009, 3830gr, 51cm
MAJA LUCIJA 9.2.2011, 3800gr, 52cm
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
- ne morem verjet da obstajajo še vedno taki ljudje na svet. zdaj vidim da bomo vse skupaj zmogle in hvala ti za vzpodbudne besede 
. 
, nimam pojma, očitno res hormoni. Glede na to da se ti je to dogajalo, ti verjamem da me razumeš. Še dobro da grem na dopust 
. 
veselo brcajo. 
Zadnjič je bilo zanimivo, ko sem v minuti iz raz... stanja presedlala v jokajočega. Če si v takem depresivnem razpoloženju, te vsaka stvar potre, ampak sj bo bolš
Noben človek ni bolj vreden od drugega, nikol! Pa HB, da maš vse pošlihtano v glavi, da ti niso uničili življenja! 
Saj sama vem, da sem pojedla vse kar mi je prišlo pod zob, zdaj pa bo treba še malo pazit. 
ni bilo popolnoma nic strah, sem se pocutila vec kot pripravljena na starsevstvo, mogoce je bilo tudi zato, ker sem taaaaakoooo dolgo cakala na Gabriela in potem ko smo zagledali 
nisem verjela, da je res, dokler ga nisem imela na svojih prsih. 
krasno napreduje, imamo cca. 2kg, se je pa skrival tako da ga kaj dosti nismo uspeli videt. 
Ta teden bodo pri nas spet majstri... kolega bo polagal ploščice v kopalnico, potem bom po hitrem postopku nabasala notri pralni stroj, predalnik za mičkene cunjice in začela gnezdit... 
na kavico pa mal prebirat časopis, zdaj bomo šli pa počas na Bled na kosilo, smo zmenjeni z enimi prijatelji. Jutri mamo pa prvo obhajilo, tko da mi ta vikend ne bo treba kuhat
kakšne bolečine imaš? Jaz imam tudi, kot neko tiščanje, špikanje... Kot bi imela 
, da tako golta to vodo ali pa se že intenzivno pripravlja na dihanje - samo naj kar še lepo počaka dva meseca 
bo treba še enkrat iti. Kaj torbo za v porodnišnico imate že kaj v planu? 
