Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II nikjer nisem izjavil teh besed, razen v povezavi s SD, ki ničesar ne storijo, da je to njihov razlog... Ne nisi, jih pa posredno podpiras in zagovarjas tako kot zagovarjas svojo zeno (kar je ok in fajn, jo moras, ze zato, ker je zena, pa ce fajn dela, se toliko bolj). Ampak s takim posplosevanjem, da so stare 55 let in samo se cakajo na penzijo, sam podpiras njihovo lenobo, namesto da bi sel do njih (saj ziher jih poznas par, ne, ali pa tvoje zena) in jim povedal, da naj se vsaj par let pred penzijo zbudijo in kaj dobrega naredijo v casu svojega birokratiziranja. Tko, in ko bos ene desetic potrkal na njihova vrata, se javi, pa bova nadaljevala diskusijo. Sam, a veš, Mič, pri večini teh 55-letnic ne gre za lenobo. Ja, seveda so tudi take, v vsaki službi jih najdeš in ne bi smeli tam delat, ker ne delajo drugega kot škodo, ampak te SD so strae 25, 35 in 55 let, lenoba ni nekaj, kar pridobiš s časom, ampak si tak ves čas . Pri večini gre za iztrošenost, pregorenost, pasivnsotjo, obupanostjo nad sistemom. Ko se en čas ukvarjaš s takimi ekstremnimi primeri, kot jih dobijo na CSD-ju, pa dejansko ne moreš narediti nekih hudih sprememb, potem to vzačne vplivat nate in na tvojo psiho. Počutiš se nemočen in nekoristen. Kot postanejo pilicaji po desetih letih pasivni, ker ene in iste tatiče vedno znova vozijo k sodniku za prekrške (al kaj je že sedaj po novem), pa jih ta vedno spusti. Zakaj bi se sploh trudili? Zato nisem šla v šolstvo, ker sem vedela, da bi me sistem sesul po enem letu. Neglede na to, kako rada imam poučevanje, je vsega ostalega zraven toliko, da ne bi zdržala. Pa to sedaj ni izgovor, se strinjam, je pa človeška reakcija, ko se trudiš in trudiš in ni nobenega haska, nobene spremembe. Spremeniti bo potrebno celotno mentaliteto našega ljubega naroda, ne samo glede fizičnega nasilja nad otroki, temveč vsesplošnega nasilja, spremeniti celotne sisteme (CSD, policija, tožilstvo, sodstvo - kdaj bomo dobili sodišča samo za zadeve, povezane z otroci) in jih narediti praktične, ne pa robustne in toge, kot so sedaj. Taki ne dovoljujejo sprememb. In seveda izobraževanje: na splošno je pri nas cel kup teorije in zelo, zelo malo prakse. Vprašanje je samo, kako vse to izvesti, tako pametna pa nisem. Eno vprašanje za vse, ker je sedaj debata samo na ravni, je ena "vzgojna po riti" škodljiva ali ne. Kako konkretno naj starši, ki svojega otroka udarijo po riti npr. enkrat na 14 dni (da izpustimo ektreme), otroka kaznuje drugače, če je to potrebno. Kako naj v navalu takih in drugačnih čustev odreagira, kako naj sprmeeni svoje celotno razmišljanje in pogled na vzgojo? Pa da ne bo na koncu dobil otroka, ki bo imel samo pravice in nobenih dolžnosti. Kako torej preprečit vzgojne?
|