grahek85
|
Oj!
midva sva nekje vmes. Še preden sva živela skupaj, ko sva bila še študenta, sva seveda imela vsak svoje finance. On je bil večinoma še odvisen od staršev, jaz sem pa že od 19. leta finančno neodvisna, ker imam štipendijo in državno pokojnino, pa tudi ves čas delam kakšna priložnostna dela. Sama sem si plačevala najemnino, hrano, obleke, knjige za faks ipd., pač res vse. No, takrat se je tudi meni zgodilo, da se je moj malo podrgnil ob kak moj nakup, ampak nikoli sam od sebe, vedno v odgovor, ker sem mu na koncu meseca jamrala, da mi je zmanjkalo denarja. Ker mi ga je res in nisem mela kje vzeti. In ni mislil nič slabega ali želel kontrolirati mojih financ, rekel je samo, da se moram malo bolje organizirati in si privoščiti samo to, kar tudi finančno zmorem, kar pa takrat res nisem znala. Račun sem vsak mesec sterala do limita, ponavadi teden pred novim dohodkom. Sploh nisem razmišljala, res nisem imela odnosa do zapravljanja. zmeraj sem si morala sposojati, da mi je znaslo, pa sem imela kar visoke dohodke za študenta.
No, zdaj imava skupno gospodinjstvo, jaz imam enake dohodke, sem se pa naučila normalno ravnati z denarjem. Ma v resnici sem ratala kr varčna, mi vsake toliko reče, da kdaj si bom kaj kupila, da zdaj je pa res že veliko mimo od zadnjega nakupa in naj si kaj privoščim On že dela in ima plačo nekoliko višjo kot jaz vse skupaj. Imava vsak svoj račun in enega skupnega, kjer nalagava mojo štipendijo in njegove nadure in je to najin "šparavček" za hude čase.
Nič ne skrivava drug pred drugim, si niti ne predstavljam, kako bi si organizirala življenje, če ne bi vedela, s kakšnimi dohodki sploh razpolagava. Oba imava Klik, ampak tudi geslo drug od drugega veva, to se nama zdi čisto samoumevno. Saj ne da vohuniva po kliku drug za drugim, niti ne bi mogla, ker približno veva za izdatke od drugega in naju nima pričakati kakršnokoli presenečenje. Včasih pač plačava položnice iz računa od drugega, ker je tam v tistem trenutku višje stanje. Načeloma ohranjava malo strukture, da ne pride do zmede - položnice večinoma plačuje on, jaz pa hrano in čistila. Amapak tako je recimo v 75% primerov, drugače sva precej fleksibilna. Najemnino plačava pa kakor je, kdor ima pač dovolj na računu, da je v enem komadu nakazilo. O večjih izdatkih se pogovoriva, tudi če so "zasebni". Nikoli pa ne odrekava drug drugemu, ker imava tudi želje naravnane na najin proračun in se vse izide. Avto imava samo en. Jaz ga registriram, kar je pisan name, on pa servisira in tanka (pa pride njega precej več kot mene).
< Sporočilo je popravil grahek85 -- 22.5.2009 13:18:40 >
_____________________________
Najina mala velika ljubezen
|
Natisni
?. Ne predstavljam si kako bi v takem primeru planirala investicije. Predvsem zato, ker je pri tem ključnega pomena podatek o tem koliko denarja pride v hišo in koliko ga porabimo. Če ne vem koliko mož zasluži (in obratno) se ta princip podre. 
pa stanovanje in avtomobila (imava približno isto plačo). denar pri nama ni striktno ločen, ker lahka vedno brez težav vzamem njegovo kartico in jo uporabim in obratno. če komu zmanjka, mu drugi pomaga. zaenkrat nama laufa
. 
. 
. Z Ronjo se pa strinjam v tem, da se pogovarjata o financah, da imata pregled nad finančnim stanjem, pa da na denar ne gledata kot na "moj" in "tvoj". Saj po moje je v tem poanta te teme.
