isabeaux
|
Živjo pupe... Ljupka, kot je teni rekla...lahko ti je reč, da se pomiri, vendar je velik težje to nardit... Meni je bila kriza sedaj pri drugem porodu...ful se bojim narkoze...in potem se zgodi, da po 25urah lastnih močnih popadkov na 1 minuto, končno rodim...najprej sinka oživljajo, kot da že to ni dovolj kruto...potem pa izgubim zavest, ker so name kar pozabili...posteljica bi se mogla porodit v 20 min. po porodu otroka, no jaz sem sinka rodila ob 11:04 in potem mi ob 11:50 iztrgajo na silo posteljico...vse je videl in mi potem povedal mož...jaz vem sao to, da me je ful zabolelo in sem prišla za neki sekund k sebi od bolečine...nakar sem spet padla v nezavest...šele ob 12:00 so me peljali v operacijsko, kjer sem se spet za neki sekund zavedla...in ko so mirekli da sem v operacijski, vem samo da so mi od strahu solze ušle...potem ne vem nič več...nato se spomnim, ko sem se spet zbudila v porodni sobi, kjer je bil ob meni možek, ki mi je takoj reku si ok...seveda še nisem mogla govorit...on pa mi je reku, da bo vse ok...kasneje seveda izvem, da se mali bori za življenje in da je na intenzivni v inkubatorju, kjer ti nič ne znajo povedat...hkrati pa me sploh k njemu do večera niso pustili...noro!!! Glej nočem te strašit...želim ti povedati le to, da kljub temu da sem imela paničen strah pred narkozo in operacijo, je bilo na koncu vse ok...in vem da če bi mi spet rekli, da moram pod narkozo, bi se spet bala, ampak sedaj vem, da je potem vse ok...verjamem v optimistično varijanto da je vse ok.... Res da so mi dali 2 litra krvi in 4 l. plazme, ker sem res skoraj čisto izkrvavela...seveda se mi vse pozna še sedaj, ko po skoraj dveh letih še zmeraj jem polno trikratno dozo železa na dan...da ne govorim o tem, da sem dobila avtoimuno vnetje zaradi darovalčeve krvi...itd...ampak na koncu sva oba živa in zdrava in vse je ok... Hočem torej reč, da bi lagala, če bi rekla da niso možne komplikacije, vendar se res vse na koncu ponavadi le vredu izteče...tako da Ljupka pogumno dvigni glavo in vedi, da če boš polna optimizma in ne pesimizma, bosta to čutili tudi bebici in se bosta morda na koncu le obe prav obrnili...in boš rodila dva po naravni poti... Imam pa še eno vzpodbudno zgodbo zate...pred 21 leti so se rodile moje kolegice trojčice po naravni poti v 39 tednu nosečnosti...in to v prvi nosečnosti in uspele trojčice po naravni poti...tko da ni samo hudih zgodb tule na svetu ... Drži se...
< Sporočilo je popravil isabeaux -- 13.11.2009 13:35:45 >
_____________________________
Pa imamo tri lepe in zdrave sončke :-)
|