Marogica
|
Sicer je iz tega nastala prava filozofska "klobasa", kot vedno pri takšnih temah ....TOrej bom še jaz malo zafilozofirala Jaz otroka ne bi dala obrezati, ne bi mu dala uhanov ali kaj podobnega, ker zame vsa takšna dejanja pomenijo poseganje v otrokovo intimo. Ste mogoče kdaj pomislile, da otrok ni naša "last"?? Otroka smo spočeli in rodili ter ga želimo vzgojiti v samostojno osebnost, kar pomeni, da ima starš nalogo otroka pravilno usmerjati za nadaljnje NJEGOVO življenje. Nima pa pravice otroka "spreminjati", ne fizično ne psihično, pa naj gre za verske ali lepotne nazore. Predvsem, kadar gre za "privesek" odgovora, da se naj otrok, ko bo dovolj star, sam odloči, kako in kaj. Kaj se naj odloči, če je že npr. obrezan? Še sploh ima možnost odločitve? Ne, zanj so odločitev, ki NI življensko pomembna za otroka, sprejeli starši. In to mi ni všeč. In obrezovanje(kadar ni medicinsko pogojeno) je del vere, torej ga nekako vseeno določiš. In mešani zakoni so vedno problematični, vsaj v osnovi, ker oba partnerja pač "štartata" iz vsak različnih štartnih linij. TOrej ne mi govoriti, da ovir ni. Poleg vsakodnevnih, ki jih imajo tudi ostali zakoni, seveda. Seveda so potrebni kompromisi, povsod in pri vseh. VEndar se sprašujem nekaj. Kako lahko delaš kompromise, če si "dober" vernik? Pri veri se mi to ne zdi možno. ALi si ali pa nisi...karkoli že od katerekoli vere. Ne moreš pa biti "nešto između", ker potem nisi pravi vernik svoje vere. TOrej se poraja že zopet novo vprašanje oz. nov problem...in tega je kolikor hočeš...in tema seveda je kompleksna, tako, da je brez obrazložitev, podajanja mnenj zelo težko ostati objektiven, predvsem pa najti PRAVI odgovor.
_____________________________
"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa". R. Tagore
|