emibu
|
upam da bo tole usem študentkam kaj pomagalo..
 PREŽIVNINSKA OBVEZNOST: Da bi kot študent - starš lahko na centru za socialno delo zaprosil za republiške denarne pomoči, ki so naštete v nadaljevanju, si moraš najprej urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (če si mlajši/mlajša od 26 let) in preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere, če niste prijavljeni kot dvostarševska družina. Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redo šola, ga morajo starši preživljati do 26.leta. In ker morajo po zakonu najprej starši preživljati otroka, šele če starši otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je le-ta upravičen do pomoči s strani države. Novi zakon je stopil v veljavo 1.maja 2004. Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let in mlajši od 26 let), lahko skleneš skupaj s starši pri notarju - če ste glede zneska preživnine sporazumni. Če pa nastane glede zneska spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino. Glede preživnine za svojega otroka pa se pri notarju ne boš mogel dogovoriti (ker tvoj otrok še nima 18 let), zato moraš za določitev preživnine svojega otroka vložiti (enako kakor zase) tožbo za določitev preživnine pri pristojnem sodišču.
Ko dobiš na sodišču potrdilo, da je postopek sprožen, odneseš to potrdilo na center za socialno delo, kjer to potrdilo upoštevajo kot dokaz, da preživnine še ne prejemaš in zato je tvoja pomoč toliko višja. Ko je preživnina enkrat določena, se ti le-ta upošteva kot dohodek in tako je znesek državne pomoči enak maksimalnemu znesku, zmanjšanemu za dohodke (kamor spada tudi preživnina).
DODATNO ŠTUDIJSKO LETO : Vsaki mamici študentki pripada dodatno študijsko leto za vsakega živorojenega otroka v času študija. To nam zagotavlja 70. člen Zakona o visokem šolstvu. V praksi to pomeni, da lahko mamica študentka ali dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti, saj zakon ne določa, kdaj mora mamica pravico do dodatnega študijskega leta izkoristiti.
 REPUBLIŠKA ŠTIPENDIJA: Politika dodeljevanja republiških štipendij študentskim družinam je opredeljena predvsem v 12. in 42. členu Pravilnika o štipendiranju, ki pravita, da se »v primeru zakonske zveze kandidata ali v primeru, ko ima kandidat otroka…dohodek staršev ne upošteva« in pa, da »štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto miruje in se ne izplačuje, če štipendist ni izdelal letnika in mu je dovoljen ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal iz opravičljivih zdravstvenih razlogov ali materinstva;…«. Poleg tega je še možnost, da študent-starš svojo vlogo za pridobitev republiške štipendije vloži tudi med letom (30 dni od otrokovega rojstva), saj z rojstvom otroka večina kandidatk/ov staršev izpolnjuje materialni pogoj za pridobitev štipendije.
 POMOČ ZA OPREMO NOVOROJENCA: Denarna vrednost pomoči za novorojenca znaša v letu 2005 57.190, 00 sit, toda paketov še niso spremenili, zato so v primeru, da se odločijo za paket, upravičeni tudi do izplačila razlike v denarju. Višina se usklajuje enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Pravico uveljavlja mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču (oziroma, če ga mati v RS nima, uveljavlja pravico oče). Za pridobitev opreme potrebujejo potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda, fotokopije osebne izkaznice oziroma potnega lista, davčne številke, EMŠO in bančne kartice. Vlogo za pridobitev pomoči ob rojstvu otroka morajo vložiti v času od 60 dni pred porodom in 90 dni po njem.
 STARŠEVSKI DODATEK: Pravico do starševskega dodatka ima vsaka mati, ki ne izpolnjuje pogojev za dodelitev denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali drugega nadomestila plače in je državljanka Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji. To je nekakšno nadomestilo porodniške za vse nezaposlene matere, torej tudi študentke. Trenutno znaša starševski dodatek 40.030,00 sit mesečno in traja 365 dni. Izplačevanje se začne, ko na CSD pošljete otrokov rojstni list. Vse ostale priloge sovpadajo s tistimi, ki ste jih vložili za pridobitev opreme za novorojenca. Na CSD povprašaj ali je potrebno ta dokazila prinesti znova ali lahko uporabijo že pridobljena.
 OTROŠKI DODATEK: Otroški dodatek pripada otroku,če ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji (v določenih primerih tudi, če tega nima) in je slovenski državljan oziroma če ni slovenski državljan ob pogoju vzajemnosti in če dohodek družine na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače iz koledarskega leta pred vložitvijo zahtevka. Za otroški dodatek zaprosite na Centru za socialno delo v občini otrokovega stalnega bivališča z izpolnjenim obrazcem za otroški dodatek, ki ga dobite v vsaki papirnici. Z vlogo zahtevka ne odlašajte- če ga vložite, preden otrok dopolni tri mesece, vam pripada dodatek od otrokovega rojstva, če kasneje, pa od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je bil zahtevek vložen. V skladu s 66. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih lahko uveljavljate pravico do povišanega otroškega dodatka, v kolikor otrok ni v vrtcu. Znesek otroškega dodatka se poveča za 20%. Omenjeno pravico uveljavljate na pristojnem Centru za socialno delo, s podano izjavo, da vaš otrok ni v vrtcu. Pravico do povišanega otroškega dodatka lahko uveljavljate tudi, kadar otrok živi v enostarševski družini. Če otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 10%. Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar roditeljsko pravico, skladno s posebnim zakonom, izvršuje sam. Pravico do otroškega dodatka lahko uveljavlja otrok sam, če je starejši od 18 let, in ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu, ampak v lastnem gospodinjstvu. Pozorni bodite na datum poteka pravice (novo vlogo je treba vložit preden stare poteče). Zneski se gibljejo med približno 3.000,00 in 21.000,00 sit.
 DODATEK ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO NEGO IN VARSTVO: Ta dodatek jim pripada v primeru, da je otrok hudo bolan ali telesno prizadet ali otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in je namenjen kritju povečanih stroškov, ki jih imaš z nego in oskrbo otroka. Obrniti se morajo na Center za socialno delo v občini stalnega bivališča otroka, s seboj morajo imeti tudi mnenje izvedenske komisije o bolezni oz. motnji v telesnem in duševnem razvoju, ki ga dobijo na Zavodu za zdravstveno varstvo. Mesečna višina dodatka za nego otroka znaša 18.000,00. Za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalne otroke , ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša dodatek 36.000,00 sit.
 DENARNA SOCIALNA POMOČ: Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi redni (dodiplomski) študij. Ker so študente v času študija dolžni preživljati starši, velja to žal tudi za študentske družine. V praksi to pomeni, da si morajo študenti starši urediti preživnino od svojih staršev, za kar je (spet) pristojen center za socialno delo v občini stalnega prebivališča. Pomembno je vedeti, da se višina preživnine določi glede na potrebe samih študentov staršev, ne pa tudi njihovih otrok. Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki po tem zakonu pripadajo posameznim družinskim članom, in seštevkom lastnih dohodkov, ki se ugotovijo, kot to določa zakon. Minimalni dohodek za posameznega člana se v razmerju do osnovnega zneska določi po naslednjih merilih:
prva odrasla oseba v družini 1 vsak naslednji družinski član 0,7 otrok do 18 let oz. starejši od 18 let, a se redno šola 0,3 Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka. V lastni dohodek se štejejo : dediščine, darila, dohodki, preživnine in prejemki, ki so viri dohodnine ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, in sicer v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge. Pojdi na Center za socialno delo v občini stalnega bivališča in prosi za obrazec za dodelitev denarne socialne pomoči. Tega doma izpolni, priloži vsa potrebna dokazila in odnesi na center za socialno delo do 20. v mesecu. Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli največ za tri mesece. Po izteku te dobe je treba zanjo ponovno zaprositi, če se okoliščine niso spremenile. Ponovno se lahko dodeli za največ šest mesecev.  VRTEC: Na podlagi 32. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 12/96) ter 4. in 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 26/01) so »… Starši, ki prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu, plačila oproščeni.«
V papirnici kupiš obrazec, ga izpolniš, priložiš vsa potrebna dokazila ter fotokopijo odločbe za denarno socialno pomoč in vse skupaj odneseš na občino, na oddelek za socialno varstvo.
BIVANJE V ŠTUDENTSKEM DOMU: Kot študent/ka z otrokom imaš določene ugodnosti pri sprejemu in bivanju v študentskem domu (ŠD):
pri obravnavi prošnje za sprejem v ŠD se ne upošteva materialni položaj staršev prosilca/ke pri sprejemu v ŠD se študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel/a med študijem otroka pri sebi, k skupnemu številu točk prišteje še 100 točk ne glede na rok za oddajo prošenj za sprejem v ŠD (10. avgust) lahko za sprejem v ŠD zaprosi študentska družina, če je bil otrok rojen po tem roku (prav tako tudi zaradi kakšnih drugih dejavnikov, ki vplivajo na socialni položaj družine in so se zgodili po tem roku) študentske družine so nastanjene v apartmajih, katerih število je omejeno v skladu z dodatnim študijskim letom ima študentka mati pravico do podaljšanja bivanja v ŠD zaradi materinstva (eno leto ne glede na število otrok).
 BONI ZA PREHRANO: Vsaka študentska družina je upravičena do nakupa 5 dodatnih bonov na mesec, če pa ima družina dva otroka, je upravičena do 10 dodatnih bonov (tisti, ki se prijavijo na razpis Solidarnostnega sklada za Pomoč v obliki plačila stroškov prehrane za celotno študijsko leto, morajo vzeti vse študentske bone naenkrat, za celi mesec vnaprej).
 LETO POKOJNINSKE DOBE: Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je država dolžna plačevati prispevek za obvezno pokojninsko zavarovanje od zneska minimalne plače za enega od staršev, ki skrbi za novorojenega otroka v prvem letu njegovega življenja, če:
ta roditelj ni obvezno pokojninsko zavarovan po drugi pravni osnovi
ima stalno prebivališče v Sloveniji
je otrok slovenski državljan
Trenutno Republika Slovenija plačuje prispevke avtomatično vsem, ki so upravičeni do starševskega dodatka (vsem materam, ki so slovenske državljanke in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ki nimajo pravice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali drugega nadomestila plače, na podlagi pisnega dogovora z materjo pa tudi očetom po 105 dneh, če izpolnjujejo iste pogoje kot mati).
Kako do te pravice?
Prošnjo za uveljavitev te pravice se odda na območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na obrazcu Zahteva za ugotovitev pokojninske dobe , ki ga dobite na Zavodu. Obrazcu je potrebno priložiti potrdilo upravne enote o otrokovih rojstnih podatkih (vključno z njegovo EMŠO ter podatki o starših), potrdilo o otrokovem državljanstvu in otrokovem stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji v prvem letu njegove starosti. Upravna enota potrdila izda na že pripravljenih obrazcih. Na Zavod je treba prinesti tudi delovno knjižico, kamor vam vpišejo zavarovalno dobo.
 SOCIALNOVARSTVENE STORITVE: Če imajo kakršnekoli težave, ki bi jih lahko uvrstil v socialno problematiko, se lahko oglasijo na Centru za socialno delo po prvo socialno pomoč, katere namen je predvsem izluščiti problem in jih usmeriti na pristojne službe- lahko tudi izven Centra za socialno delo. Če imajo znotraj družine kakršnekoli probleme v medosebnih odnosih, pri vzgoji otrok,…se lahko obrnejo na Center za socialno delo po pomoč družini na dom, ki obsega strokovno svetovanje, pomoč pri urejanju odnosov med člani ter pri skrbi za otroke. Na Center za socialno delo se lahko obrnejo tudi po pomoč pri hišnih in drugih opravilih, če so ob rojstvu otroka mamice prepuščene same sebi in tega ne zmorejo (socialni servis).
 Opozarjamo vas na SOLIDARNOSTNI SKLAD ŠOUM, fundacijo, ki podeljuje različne finančne pomoči. Ena teh (neposredna socialna pomoč)je namenjena tudi študentskim družinam. Za vse informacije jih lahko pokličete v času uradnih ur: v ponedeljek med 09.00-13.00 uro, v sredo med 11.00-14.00 uro ter v petek med 12.00-15.00 uro na telefonsko številko 02/234-2142. Za vsa vprašanja in informacije jim lahko pišete na: solidarnostni.sklad@soum.si Več informacij lahko poiščete na njihovi spletni strani www.solidarnostnisklad.si
 Ne pozabite na Zavod PIP, kjer vam bodo pomagali pri vaših vprašanjih pravne ali drugačne narave in ki ga lahko obiščete osebno (poleg trgovine Noč in Dan) na Gosposvetski cesti 82, 2000 Maribor. Predlagamo vam, da prej pokličete na telefonsko številko 02/234-21-46, jim poveste zakaj potrebujete njihovo pomoč in oni vas bodo naročili za točen termin.
_____________________________
lahko pa si še pogledate na teh straneh:
http://www.drustvo-dsb.si/?pid=33&pid1=42&pid2=43 http://www.studentskedruzine.com/ http://www.studentskedruzine.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.sva v 5.krogu.Pa da najprej pohvalim vse,ki ste zelo mlade postale mamice,res pogumno od vas.Kar se pa let in izobrazbe tiče,sama sem stara 22 let,sem v drugmu letniku faxsa(ponavljam) in se počutim zelo zrelo in odgovorno za svoja leta in sem povsem pripravljena skrbeti za 
.Čeprav tko kot ste same napisale,nobena ne ve kaj jo čaka dokler sama ne postane mamica,pa čeprav ji vse govorijo kako bo,je usaka mamica in pa seveda 
in skrbela za 
, v bistvu sem sredi pričakovanja 
. Kako pa ste ve preživele dan? Dajte se malo razpisat ker jaz spet ne bom mogla spat in bi rada malo brala vaše dogodivščine 
in potem nasmehi in razmišljanje, vse je bilo čudno, čeprav so nekako pričakovali, ker sva s fantom že dobrih 5 let skupaj in sva si pri njemu doma že uredila "gnezdece". Drugače pa sami pozitivni občutki, edino tistega prvega šoka ne bom nikoli pozabila! Pri kolegih je bilo pa drugače... Vsi so govorili, da sva sedaj že midva na vrsti in ni bilo posebnega presenečenja 
čez dobre 3 mesece ... Že veš, če bo fantek ali punčka? Ime že imaš izbrano? 
čisto različna imena v mislih 
