sa5i
|
večer! emibu ne nisem še končala šole oh kje je še to. Mislila sem, da sem z zimskim semestrom zaključila pač. zdaj pa nova predavanja pa potem spet izpiti. kar nekaj jih še je za letos pa me kar mori koliko jih bom uspela narediti poleg moje bebice, ker junij bo hitro in takrat se izpiti spet začnejo. ampak bo že nekak, morala bom ni druge. no je lahko pavziram ampak vsaj poskusila bom v močnem upanju, da uspe. donna ti si tudi delala neke izpiti po Zalinem rojstvu a ne? Pa je dosti težje? Ja emibu, vso srečo pri angleščini, saj bo ti držim pesti jaz je tudi nimam rada pa hvala bogu je ni na urniku donna, prav fajn te je brati, ko tako opisuje svojo malo si jo kar predstavljam. ja res te zlate pikice tako rasejo kot gobe po dežju pa vsak dan te s čim novim preseneti. Ker delam tudi v vrtcu vem, da znajo biti res zanimivi, kar šokira te včasih, ko niti najmanj pričakuješ. Mmmmm si mi vzbudila lepe spomine na moj heh ja sedaj je že pet mesecev od takrat. pa je kot bi bilo včeraj ah je blo presenečenje ja sploh ,ker sem kar obupala, da se nikoli ne bo zgodilo. ja pa naj ob tem še povem davorjevi pikici, da je cel kup stvari v življenju, ki jih še moraš spoznati, predvsem svojega fanta, nismo se zarotile proti tebi na tem forumu, niti približno, niti ti ne želimo podreti vajne želje ampak ti vsaka le dobro namerno svetuje. ti pa sprejmeš ali prezreš. glede na to, da si v srednji šoli, če prav razumem, vedi, da v srednji ni enostavno imeti otroka, nisem še izdala tega na forumu pa vseeno meni se je zgodilo v srednji šoli v tretjem letniku sem bila stara 17 let z istim fantom kot sem sedaj on je bil pripravljen na otroka ampak jaz sem se počutila prav tako kot otrok in tako, sem premlevala preživljala pekel..... kaj storiti moj fant mi je dal proste roke, ker je želel, da imam vsaj srednjo šolo, jaz sem si otroka želela pa ob enem trpela tak strah, da.... in po prvem pregledu je bilo ugotovljeno, da je moja pikica izven maternice, da se verjetno ne bo sama spustila v maternico in je to lahko usodno tudi zame. Takrat se mi je odvalil kamen od srca, če bi se mi to zgodilo sedaj bi se mi srce raztrgalo. takrat pa je to bila odločitev, ki je ni bilo potrebno sprejeti meni. plod so odstranili a verjemi ostane spomin za vse življenje, čeprav vem, da nebi preživel me muči, da sem pomišljala, da ga ne bi obdržala niti v nasprotnem primeru nevem mogoče bi. nikoli ne bom vedela ampak se bom pa vedno spraševala koliko bi bil sedaj star katera spola bi bil in s tem moram živeti. in potem ko sva otroka želela pa ni upelo, ti roji samo po glavi, da je to kazen.... Kaj ti želim s tem povedati, s svojim partnerjem sta skupaj leto ali še manj?? nismo več v starih časih, ko so se spoznali in po 3 mesecih poročili pa imeli otroka in ostali skupaj vso življenje. Kaj če boš imela otroka zdaj in se s tvojim razideta ostala boš brez izobrazbe, otrok brez očeta, ali če si on premisli in boš šla na splav ti bo pustilo posledice vsaj psihične.... skratka ne bo ti lahko in dandanes fantje niso zreli. Premisli 100x preden naredita ta korak. Kaj te stane, če počakaš, da končaš srednjo šolo? pa še bolj boš prepričana in takrat si lahko prepričana, da ti nobn več ne bo stal na poti. saj ti tudi zdaj ne. Le ti resnično veš, če si pripravljena kot je rekla donna si ne predstavljaš kaj te čaka, dokler otrok ne pride. Tudi midva z mojim se kar smejiva in drživa za glavo v (pozitivnem smislu.) prav danes me je vprašal če si predstavljam, da še nekaj mesecev pa ne bova nič spala pa da bomo na morje šli že kot družina.... in res si ne zamišljam kako to bo, po svoje neponovljivo, enkratno si mislim ampak vseekakor bo najno življenje drugačno. zdaj pa sem napisala litanije, ne vem, če se bo dalo to sploh kateri prebrati pa vseeno. grem zdaj jest nekaj sem tako lačna postala
|