ronja
|
Smigli, pozabila si najpomembnejše: "snaha mi ne da vnukov, ne vem zakaj misli, da so otroci njeni, ne pa moji" mišek, se strinjam s tabo, da boljše, da je otrok pri ljubeči babici kot frustrirani mami, sem tudi sama že to napisala. Vendar pa ni nujno, da je ta punca frustrirana - mogoče se samo ni zavedala, da prav ona toliko pomeni otroku. Saj si vsi včasih rečemo, ah, saj me nima tako rad - ne samo otrok, lahko partner, prijatelj,... samo da nam je lažje opravičiti to, kar delamo. Če pa se zavemo da nas ima, se dostikrat odločimo drugače. Kar se tiče kalbota se mi zdi da je imel kljub ljubeči babici kar nekaj dela, da je odrastel v normalno osebo - vsaj tako je čutit iz njegovih postov, ker se še zdaj boji, da bi šel po očetovih stopinjah... Tako da ni ravno, da bi mu starši čisto olajšali situacijo. Mame grejo res tudi na službeno pot in prav je tako, vendar pa res redko pri 4ih mesecih. Seveda bomo nekoč z veseljem otroke dale za 14 dni, 1 mesec k babicam, v kolonijo,... pač nekam, da "si odpočijemo" drug od drugega. Vendar pa vse ob svojem času. Seveda ima vsak svoj čas za to - nekateri dajo že dojenčke prespat k starim staršem, nekateri jih ne spustijo do konca OŠ. Ni neke trdne meje kaj je najbolj prav, vsaka družina najde svojo. Trudim se da ne bi obsojala ne ene ne druge skrajnosti, čeprav zame nobena ni prava. Se strinjam s teboj, da če bi mama tako zelo rada šla, je boljše da gre, kot pa da frustrirana ostaja doma. Vendar sem vseeno tak optimist, da mislim da mamica ne bo ostala doma zaradi tašče ali zaradi nekih virtualnih mam, ampak zato, ker je videla da bi jo sinko pogrešal, da se ji vse skup sploh ne bo zdelo žrtvovanje. kar se mene tiče, ne grem recimo v kino zdaj zato, ker bi bila Lejla lačna ali pa bi me pogrešala in bi jokala, ne zato, ker bi mi bilo težko zdržat 2 uri brez nje - nama bi čisto pasalo . Ampak dokler se pač še zbuja ponoči, tako da nisi nikoli čisto ziher, kdaj, pač še ne greva - ne zaradi naju, ampak zaradi nje. Pa se mi to ne zdi nobena žrtev, niti se ne počutim nič cankarjansko, mislim, da ne bi dovolila, da bi otroci po meni hodili, pa me nadirali, kako kavo sem jim prinesla . Hočem rečt, da mogoče ni vse tako črno, da si je premislila zaradi kogarkoli tu oz. zato, ker bi potem veljala za "slabo mamo", ampak verjetno samo zaradi svojega otroka. Nekateri se boljse razumejo z manjsimi, nekateri s starejsimi otroci. Pa ne eni ne drugi niso zaradi tega slabi starsi. Se strinjam. moja mami je za dojenčke, z njimi zna super, s starejšimi otroci, ki imajo svojo voljo, ji je šlo pa malo težje (za vnuke še ne vem, sta še mali). Moja prijateljica pa lepo pravi, da bi svojega sina kar zamenjala za mojo tastarejšo, da z njim nima kaj počet. pa ga ima rada, ampak pač res ni za dojenčke. Vseeno pa zgledno lepo skrbi zanj (in pač čaka, da zraste ). Se pa vsekakor strinjam, da za otroka ni dobro,d a ga kdorkoli preveč navezuje nase. . Otrok se bo že sam navezal, kolikor mu bo pasalo, če boš dober do njega, bo to gotovo opazil . moji tašči je bilo recimo nekaj časa zelo hudo, ker je imela "Ronja rajši mami". Zdaj mislim, da je šla čez to in se ne sekira več in jo tudi Ronja spet pusti bližje, nekaj časa je bil pa deda glavni, nje pa sploh ni povohala, ker se ji je malo preveč vsiljevala. meni otrok ni problem pustit pri nekom, ki mu zaupam, pač toliko časa, kolikor je otrokom fajn - saj znajo zelo nedvoumno pokazat. Ampak pri 4mesečniku je ta čas še hudo majhen in niti blizu 1 tednu...
|