|
Anonimen -> RE: Draga hrana (15.4.2009 12:14:48)
|
IZVIRNO SPOROČILO: decembrka
IZVIRNO SPOROČILO: kalbo
Glej, to je čisto stvar vsakega posameznika, kje bo zapravil svoj denar, takle je, ker naši niso sposobni konkurirat Lidlu in Hoferju. Samo zelo težko pa slišim človeka, ki ima v kuhinji vse drugo sam Gorenja ne, kupuje v Lidlu pa Hoferju jamrat, kok je naša vlada nesposobna, da bo šlo vse hudiču v rit (pa to ne leti nate). Kako ne bo šlo, če pa vse nori za Avstrijsko robo, in kako bodo v tujini cenili naše izdelke, če jih še mi sami ne. Sam, kot pravim, to je stvar posameznika. Pa ni tu govora o kvaliteti. Sam mal patriotizma vsej vesoljni Sloveniji nebi škodilo.
Mater, da grem prav počekirat v ta Hofer, da vidim, če se res med in mleko cedita tam.
...
In ja, podpirala bom naše znamke.
Prepričan sem, da se velika večina ljudi, ki nakupuje v Lidlu, Hoferju za blago, ki ga kupuje ne odloča na podlagi njegovega porekla, ampak predvsem na podlagi splošno ključnega dejavnika pri izbiri - cene. Jasno, kolikšen vpliv bo cena imela je zopet odvisno od izdelka, ki ga kupujemo, ko pa govorimo o potrošnem blagu, pa je za večino ljudi z nižjimi dohodki cena marsikdaj edino merilo vrednosti.
To, da "naši" trgovci (sicer je zdaj neumestno deliti se po geografiji, ko pa vsi živimo znotraj meja iste države) ne morejo konkurirati "tujim" trgovcem ni popolnoma resnična. Dva največja slovenska trgovca še vedno obvladujeta več kot polovico trga.
Druga stvar je, da tudi pri slovenskih trgovcih najdeš tuje blago, še vedno se v skladu z "demokratičnimi in svobodnimi" načeli ponuja možnost izbire pa "ko voli nek` izvoli" - še vedno z veseljem v košarico poknem Kraševo Domačico enako, kot Pinorjeva Medena srca in katere še vedno smatram za "naš" proizvod.
Dejstvo, da pa večino blaga, ki ga ne poznamo avtomatično povežemo z "robo sumljivega porekla", pa čeprav dejansko nima nobene zveze z uporabno vrednostjo izdelka, pa temelji na nečem drugem. Predsodke, ki jih do takih stvari gojimo izhajajo predvsem iz pomanjkanja izkušenj ali pa čisto subjektivne predstave (imidža), ki ga imamo o izdelku, ki pa se v zavesti kupca oblikuje na podlagi vrste marketinških aktivnosti za doseganje želene pozicije na trgu.
Za izdelke v Hoferju in Lidlu ni pomembno kakšen je izgled same trgovine, ali so na policah ali na paleti, ali je embala lična in taka prava fensišmensi ali pa preprosta, ali ponujajo možnost nakupa s kartico ali moraš skeširat... Važna je cena in če te cena uspe prepričati v nakup in na koncu ugotoviš, da je kvaliteta takega izdelka, katera se mu vsled zgoraj naštetih razlogov v prvi vrsti običajno oporeka, na precej visoki ravni, ne vidim razloga zakaj stvar ne bi kupil. Ker, kaj pa je, na koncu koncev, kakovost izdelka če ne to, da si priznamo kako perverzno dobra je klobasa iz Lidla, in da ni nič manj okusna nič od toliko opevane Krasove.
Tako da, za naše izdelki me ne skrbi toliko, še vedno jim največ prometa prinese ravno tujina. Da pa jih kupim, kupim, zakaj pa ne, če so le dobri in poceni. Ravno toliko in nič manj ali več kot tuji.
|
|
|
|