Anonimen
|
Bom tako rekla: v Sloveniji se o takih temah premalo govori, o nasilju v družini, alkoholizmu, agresiji na cestah, doma, v službi,... neučinkovitosti in nestrokovnosti uradnih služb (kar ni vedno njihova krivda, ampak marsikdaj posledica teoretiziranja namesto prakse na faksih, usposabljanjih in v zakonih ter v splošni nesamozavesti in neodločnosti kako ukrepat, da sam ne bom nastradal, kaj se dogaja otrokom je postranska zadeva). In o tem bi morali več govoriti, predvsem pa bi morali veliko več ukrepati, pristojni pa vzpostaviti v praksi učinkovit sistem, ki bi ne samo zdravil posledice, temveč jih tudi v veliki meri preprečeval. To ni možno, dokler smo mi kot družba slepi in tolerantni do vseh vrst nasilja. Govorim o vseh nas. Samo spomnite se teme o pretepu na ulici, ko velika večina ne bi niti policije poklicala - torej vsi po vrsti toleriramo nasilje, da zaščitimo sebe, za druge pa nam je mar samo toliko, dokler sami nismo izpostavljeni.
Torej moramo najprej spremeniti nekaj vsak pri sebi. Potem pa od tu naprej.
Govoriti je potrebno o teh večinoma tabu temah, tudi v medijih. Ampak ne v oddajah tipa Trenja, ki jim je cilj samo velika gledanost, senzacionalističnost in metanje hrane ljudem, da se bodo lahko naslajali nad nesrečo drugih.
Zdaj se govori, kdo je kriv, ta ali oni za smrt teh nesrečnih otrok. Verjetno kar vsi po malem. Mene pa zanima, ali se poleg ugotavljanja odgovornosti ta zgodba imela tudi nadaljevanje - da se vzpostavi bolj učinkovite mehanizme za zaščito otrok, za zdravljenje psihičnih bolezni in za zmanjšanje nasilja v družinah.
|
Natisni
- kako je lahko tako brezčuten in ima, še niti teden po taki tragediji, oddajo o tem. 
