Shadow
|
Smrk, smrk... packa sem, ko nič ne pišem, vem. Se kesam. Saj berem skoraj vsak dan ob jutranji kavi, za pisanje mi pa, tako kot marsikateri, zmanjka časa/volje/motivacije/navdiha/lederzica/črnila... Ja, drage moje, tudi kmetujem še, ampak niti približno ne več tako obsedeno, kot smo to včasih počele skupaj z nekaterimi, ki sedaj abstinirajo! Pridno in skrbno sem shranila link za tricikel (hvala, Noki in Pika), to, da ima gumijasta kolesa mi je ekstra všeč in mislim, da ga bomo kaj kmalu ubodli. Blančeta, tisti z Amazona je tudi hud, ampak se malo nazaj držimo.. ni ravno med tapocenskimi. Glede hranjenja - tudi jaz že od začetka prakticiram eno skledico in eno žličko, imam premalo rok za kaj več, pa še pomivati se mi ne ljubi vso to posodovje. Tamali je VSE in VEDNO brez upiranja, tamal občasno zafintira, pa ji eno pesmico iz The Sound of Music zapojem, ob kateri se začne režati, tako da pozabi na proteste in dalje odpira usta. Navadno mleko smo do sedaj konzumirali samo v pire krompirju, bom pa v kratkem skuhala gris z alpskim mlekom, pa da vidimo. Kaj pa mleko iz mlekomata? Bi to bilo ok, glede na to, da je nepredelano in bolj mastno kot 3,5 iz kartona? Čokolinota in ostalih -linotov pa mi ne uživamo, ker smo itak težkokategorniki. Naš največji greh je en Fruchtuwerg/sadna skuta za oba. No, pa včasih kako drobtinico čokolade ali pa keksa dobita, da ne bosta večno živela v prepričanju, da je brokoli najbolj slastna zadeva za v usta. Samo pssssssssst, ne naši P povedati! Mi pijemo vadno več, sicer še vedno le okoli 2dl/otroka/dan, ampak se mi zdi, da bo z višjimi temperaturami tudi žeja naraščala. Pijemo pa ali navadno vodo, razredčen kompot ali pa nesladkan sadni čaj. Obvladamo magični lonček in pitje po slamici, trenutno obdelujemo navadno stekleni kozarec. Tamala je kar hitro pogruntala, kako se to dela, malecki pa hoče z zobmi vanj zagrizt zraven. On je pač prepričan, da je vse, kar pride do ust, za pojest. Rihtanje obeh, ko sem sama, je pri nas zelo pogosto na dnevnem redu, ker ima moj gospod pač tak delovnik. Za oba (umivanje, čiščenje noskov/ušes, striženje nohtov - po potrebi, flaško in bezanje psa izpod kinderpeta) porabim slabo urco. Prva MORA biti seveda tamala, ker ona pa že ne bo na nič čakala. Sinko je pa na srečo (zaenkrat) še zelo potrpežljive sorte in se medtem v posteljici igra z nekaj igračkami, ki jih vedno dobi samo zvečer, ko čaka, tako da so mu seveda zelo zanimive in protestira, ko mu jih vzamem, da ga grem porihtat. Res pa je, da se kopanja obeh še nisem lotila sama... pa tudi to bom enkrat poskusila. Aja, končno smo tudi mi začeli obiskovati fizioterapijo. Nič kritičnega ni, tamala je malo trda v ramenih, mali pa je rahlo mehek (ne, res??? On je itak cewli mehek). Z obema dela vaje za aktiviranje in rabo trebušnih mišic, učimo se samostojnega posedanja. Terapevtka je očarana nad mojim Simonom, ker jo nonstop tak lepo gleda in se ji nasmiha, ko ga ona muči - prijazen otrok, res. No, Ajda seveda pokvari vso idilo, ker najprej deset minut kriči, potem se pa le vda v usodo in sodeluje. Je pa rekla, da smo res pozni za začetek, ampak to pač ni moja krivda. No, mogoče je, ker nisem nič stegnila jezika in vprašala P, zakaj nas ne pošlje. Kakorkoli že, enkrat tedensko telovadimo tam (ja, na srečo imamo nevrofiziatra v našem ZD in se nam ni treba tovoriti v MB), doma pa se tudi nekaj trudimo. Tamala itak že veselo šiba po vseh štirih, malecki pa se zaenkrat samo ziblje. Saj bo. Noki, buši, 4pikice... naj vas bolezni hitro zapustijo. MI smo se po skoraj celem mesecu končno rešili prehlada... mislim, da bo treba novi babyvac nabaviti, ker je naš sedaj vse prej kot lepo prozoren. Kakšna ideja, kako to zadevo temeljito sčistiti? No, sem zdaj poravnala svoj pisalni dolg za nazaj? Pridne bit, pa nič takega delat, česar tudi jaz ne bi!
|