Naša črtica koraka
|
čau, belle! tale dež . Mi kvari zadnje zdihljaje mojega doooopusta. Z otroci smo vsak dan kje, če ni ravno ta dež frdamani. HB je še poletje in se ozračje še hitro segreje. Ta teden smo se 2x zapeljali v Bohinj in smo se nakopali v prečudoviti, prav nič mrzli vodi. Bilo je res fantastično, še nisem doživela tako lepega Bohinja (pa jo kar večkrat mahnemo tja). Napram Bledu, itak da ni primerjave, vam takoj že v isti sapi Bled odsvetujem, natančneje kopališče Zaka (pri kempu). Tam je bil pa obup od obupa, tako grdo, zanemarjeno (pasji kakci na obali, gravž od gravža)! Drugače se na Bledu kopamo na Milnu (tam, kjer je kaj. center), ampak zaenkrat si tja z 2ma neplavalcema ne upam (je takoj globoka voda). Pa še eno vodo smo odkrili, v Kr. Gori je proti Vršiču eno - spet - zanemarjeno jezerce, zraven pa teče še reka, super je za noge namakat, reka namreč. ZA jezera pa ne vem, še nisem nikogar videla kopati se ... Prav škoda, da ni urejeno ... Pa še nimamo dovolj čofotanja, gledala sem že čez mejo, da bi šli v Avstrijo, tam imajo krasna, mrrrrrrzla jezerca, res prava za kakšno vnetje mehurja staknit. No, pa je skoz ta frdamani dež. Letos še nisem uspela do Iške, niti do unih -vedno-pozabim-ime brzic. Da o Kolpi ne govorim. Polagam vse upe na drugo leto. Pa človek misli, da bo za vse želje dopust dovolj dolg . No, saj črvi, uni v denarnici, so prav grozljivi, so se že toliko namnožili, da bodo še usnje od denarnice pojedli, tako da je res za vse najbolje, da se vrnem nazaj v svet reale . Lona, naša ANja je tudi totalna dudifenica. Na morju je uspela izgubit 3 dude, potem pa je bila enkrat taka kriza, da smo jo morali kupit (in to sredi Benetk, kje za-f, lahko med vso tisto kramarijo človek kupi dudo??!). Od takrat dalje ne gre nikamor brez dude. Vedno poskrbi, da jo dam v žep ali v torbico ... se bo vsaj naučila skrbnosti Drugače pa ima od morja dalje ponoči pleničko, čeprav je že večkrat sredi noči šla lulat, se kar sama prebudi s tako žalostnim jokom, mi je kar hudo. KAhlica, ne hvala. Mi je sploh nimamo doma. Pri taprvem so mi vsi najedali, da kaj bom otroka uničila, ker nima kahlice, da ne bo opustil pleničke ... ampak se nisem dala, WC je del življenja, kahlica je pa pogrutavščina iz starih časov in novodobna navlaka. (In na mojo srečo se je moja modrost ujela z otrokoma ). Kahlica ni za otroke, ampak za stare, onemogle človečke. No, sem spet pametna, da se kar kadi, upam da bo vsaj dež pregnalo. AJA, glede srečanja pa - js sem za, bom prišla, čvekati je lažje, kot pa pisati (sploh če imaš revmatični lenopisatis v prstih) čau.
|