tasa_m
|
no, pa da napišem svojo porodno zgodbo.
Čet. 19.02 dan kot vsak drug dan. Nobenih posebnosti. Zjutraj veselo pripravim v kopalnici plenice in vso "kozmetiko" za našo tamalo miss, pripravim torbo in oblačila kaj boma jih imeli iz P., in jo pospravim v omaru. V trdem prepričanju, da je mesec dni še najmanj nebom potrebovala. 
Ostali čas preživim na RR in MSN-ju, popoldan po kosilu pa se mal vležem in zaspim za 2,5 urce (kar ni bilo v moji navadi). Okoli 18h pride domov moj dragi in mu rečem, da tamale danes ne čutim dost in da se bova šla pokazat v P. takoj po 20 uri, če nebo začela bolj intenzivno bincat.
Okoli 18.25 grem na wc kjer mi je začelo vse samo tečt. Pokličem Tomaža in mu rečem, da se mi zdi da mi je voda odtekla saj nisem nič pritiskala in je samo teklo. Pogleda v školjko wc-ja in reče, da je taka mutna voda. Nekako se še le pregovorim da to ni to, saj je mesec prehitro in grem veselo na računalnik, kjer vpr. kako vem kdaj ti odteče voda?!
Punce mi takoj odgovorijo ampak odg. nisem mogla več prebrat, ker se mi ponovno vlije po nogah. Mojemu samo rečem: zdaj pa gre zares..voda mi je odtekla.
On po avto, jaz pa brisačo med noge, da sem prišla vsaj pred blok, da me je lahko odpelal v P.
Ob 19h prispema v P. kjer me pregleda sestra in reče, da je vse zaprto in visoko gori. Meni nič jasno, kak visoko, če mi moja G. stalno pravi kako je mala nizko in spodaj. Priklučijo me na CTG,popadkov ni, odprta še nisem nič.
Čez čas uredimo še tisto papirologijo in ob 20.30 me sestra spremlja v porodno sobo. Ker ni bilo gužve sem si celo porodno sobo lahko izbrala  Izberem tisto talepšo in najtavečjo z vsemi pripomočki (žogo,zibajočim stolom,radiom,..). Prikluči me ponovno na ctg in še vedno nič.
Moj ves nestrpen kdaj bo ko mu sestra reče: vi lahko greste kamot še domov, vas bomo poklicali ko bo šlo zares. In seveda ker je bila taka panika, sem pozabla tudi vzet aperaturo za merjenje sladkorja zraven. Okoli 22h pokličem mojega naj mi to prinese zraven pa še kak sendvič in sok,ker sem lačna,kuhinja pa več ne obratuje.
Okoli polnoči dobim prvo dozo umetnih popadkov. Sestra mi reče naj poskusim zaspat, ker bom potrebovala moč za porod. In seveda ker nisem vedela kaj naj pričakujem,..sem bila prepričana da bom rodila še pred 7 uro zjutraj, ko sem gledala na ctg-ju moje popadke. Krivulja se je povzpela na 82 mene pa bolelo nič. Vsa optimistična si mislim: ah to je samo tak koda bi imela mens. krče..to bom zmogla jaz brez problema
V petek zjutraj pred 7h pride v porodno moj,oblečen za k porodu in prvo kaj pomislim: končno se bo začelo po 10 urah nekaj dogajat.
Ob 7h dobim še eno dozo popadkov, ko me sestra pogleda in reče..še vedno nič odprti  aaa priznam, da sem si želela, da že rodim.
Ob 8h pa se le začne,popadki vedno bolj močni,odprta 2 cm in takrat nama babica reče:tak porod se je začel. Popadki še niso bili redni..bili na 15. min, pa 30. min pa spet na 15.min. Nič več nisem bila ziher da bom to zmogla brez problema. Ko pride babica in me pregleda reče, da se le odpiram ampak zelo počasi. Kr rečem ji, da jaz tega nebom zmogla in da ne morem več. Pride do mene me prime za roke in mi reče,..brez skrbi skupaj boma zmogle,še malo pa boš zagledla svoj zaklad, ki ga nosiš pod srcem.
Čas koda se je ustavil,nikamor ne mine,mene boli,moj pa mi moči čelo in me masira. Ob 12h pride ponovno babica me pregleda in reče..ja zdaj pa gre zares. Prtisni kolko se da,glavica se vidi. V trenutku sem imela porodno sobo polno zdravnikov, babic in še neka študentka je bla na moji desni strani. Prtiskam,prtiskam ampak prekane se nič. Začno se pogovarjat da tamalin pulz preveč visok, premakne pa se nikamor. Lija se mi je zagozdla. Mojega pošljejo ven, mene pa med tistim časom vrežejo. Babica prosi ginekologinjo, naj pusti mojemu da je zraven,saj me že vso jutro vzpodbuja. Ginekologinja popusti in moj je lahko prisoten. Vsi mi govorijo naj še enkrat prtisnem in bo zunaj. Prtiskam kolko se da,mala pa ne gre ven. Pride še več sester,ko se mi čez par sekund vržeta 2 na trebuh jaz prtisnem in tamala je zunaj. Končnoo.Ura 12.56 min. Ni takoj zajokala,ampak imajo čas 1 min. da zajoče. Po par sek. tudi ona spusti svoj glas, glas ki je bil najlepši glasek na celem svetu . Oba z Tomažem zajočeva, zdravnica pa pregleda tamalo,jo stehtajo in zmerijo ter mi jo položi v naročje.Po par minutah mi jo odpeljejo v toplo posteljico na intenzivno nego, meni pa dajo še 3 urce počitka v porodni sobi.
Ampak o počitku ni bilo ne duha ne sluha,..jaz polna energije vse po vrsti obveščala o rojstvu princeske težke 2330g in velike 46 cm.
In ja končno sem tudi jaz sem imela svoj zaklad ob sebi, zakladek kateremu se je tako mudilo na svet, da je prišla cel mesec prezgodaj.
Sem hotela na kratko opisat pa ne gre..
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
MalaČebelica, 17.03.2009 
