lučka 25
|
Dan Se že cel dan malo potepam, pa malo lenarim, pa malo.... bolj da ne naštevam. Vidim, da ste malo klepetale, malo hecale eno drugo,... Pa še kar se raznih terapij tiče, je vse dobro od bioresonanc, bioenergetikov,...skratka vse, samo verjeti mkoraš v to. Meni j že pomagalo, da sem se pogovarjala z bratom (on je moj motivator, me vedno spravi v momentu na pravo pot) in pa DVD z naslovom Skrivnost sem si velikokrat pogledala. Z mojim pa sva se res na veliko nasmejala, hodila na kraje, kjer se dobro počutiva in se v čaasu postopka družila le z ljudmi s katerimi se dobro počutiva in imajo za naju pozitivno energijo. V službi sem se izogibala vseh sodelavk, ki mi ne "ležijo", so negativne - so mi pač zamerile, ker se nisem toliko z njimi pogovarjala ampak če bi vedele zakaj, bi mi zamerile še bolj. Jedla sem polno rcnij,.... ma ni da ni. V glavnem okoli sebe si moraš ustvariti pozitivno energijo, vsakič ko podvomiš se moraš takoj vzeti v roke, se spomniti na lep iztek dogodka, pozitivno razmišljat in si počass zastavljati vedno višje cilje, ki jih dosegaš. Počasi,a vstrajno. Midva sva prvo rekla, da bi vsaj folikli lepo rastli in ne prav počasi kot v prvem postopku, nato po 1. UZ, da bi bilo vsaj 5 celic pri punkciji in vsaj 2 zarodka (in glej ga zlomka to se je tudi zgodilo). Ko sva šla na ET sav takoj zjutraj videla eno močno in eno bolj bledo mavrico in sva rekla, da sta to najina otroka, ki naju nestrpno čakata in, ko nama Reš reče, da je en zarodek super razvit, drugi pa malo zaostaja, sva se samo spogledala. Popoldan isti dan sva še enkrat videla mavrico, a to samo eno in sva si rekla, en otrok naju bo razveselil,...... In tako naprej. V glavnm mislite pozitivno!!! Zdaj sem pa res napisala cel roman, da še sam komaj vem kaj vse sem napisala. Ampak upam pa, da bo kateri pomagalo.
|