Erin
|
Punce, hvala ker ste mislile na naju Da prvo čestitam vsem slavljencem, pošljem vsem bolnim in za klepetavo srečanje... Štejte naju na naslednjem zraven.. U glavnem kaj se je zgodilo.. Včeraj smo pač ostali doma ker ima tamali še vedno tekoče in smrdljivo blato ampak morali smo po plenice ker jih je zmanjkalo. Ko smo se vrnili z nakupov je Tilen spal in ga je moj položil na kavč in sva nakupljeno blago raztovarjala, mali se je medtem zbudil in naju opazoval ..kar naenkrat pa BOOM..Oba sva billa zraven in nisva videla da se hoče obrnit s hrbta na trebuh in točno toliko je bilo potrebno da je omahnil dol. Tilen se je začel histerično jokat..Meni se je ustavilo srce, ampak kljub temu sem hitro reagirala in rekla mojemu ki je popolnoma otrpnil naj ga hitro da v lupinico in zagrabi deko, jaz sem se napravila in v 5 min po padcu smo bili v ZD, tam sem šla direkt do sestre in so nas takoj sprejel. Zdravnica ga je pogledala in je rekla da ima navadno buško, Tilen je še vedno jokal, zdravnica je mirila oba... ko smo šli ven iz ordinacije pa sem opazila da Tilen gleda le v desno, mene ki sem bila na levi ni niti pogledal, ko sem šla z roko mimo je ni zaznal, oči pa ves čas le v tisti smeri, niti za moment se niso izravnale ali obrnile v levo. Ko sem to opazila sem ga začela glasno klicat nakar je zdravnica opazila da je poškodba hujša kot je mislila in je takoj poklicala rešilca, k je mene in T odpeljal v bolnico 200km po A (groza za mojo fobijo ampak vse za sineka) in smo bili v 10 min v bolnici. MEd potjo se je malce zgubljal, hotel zaspati in še vedno gledal le desno.. Takoj smo šli na slikanje glave, Tilen se je še vedno glasno jokal (ena babica je stopila do mene in rekla da je otrok žejen naj mu dam pit ), moj je prišel z avtom 10 min za nami. Pogledali so ga in počasi se je začel umirjati, oči so se sprostile... Slike so bile uredu ampak v kolikor bi prišlo do kakšnih dodatnih motenj bi rabil še CTG(?). Pregledal nas je kup zdravnikov, za piko na i je še polil mleko ki ga je pil in nismo vedeli ali je bruhal ali polil..obdržali so naju preventivno na pediatriji in dobila sva svojo sobo. Moj je bil ves čas ob nama-še vedno trd od strahu, jaz vedno bolj spreščena, Tilen vedno bolj sebi podoben.... Še moja mami je prišla in T je hotel takoj k njej češ daj me stran od tih dveh norcev... Zdravniki in sestre so vsi hoteli vedeti kaj se je zgodilo, s kolike višine(40 cm, kaj bi bilo šele če bi s previjalne 100cm) je padel in naju gledali očitajoče... Zvečer je komaj zaspal šele ob 22h in 5 min zatem je prišla sestra z lučko No sedaj bomo pa odzivnost zenic pogledat in spet histeričen jok 1 uro, in to naj bi preverjal na vsako uro..sem prosila da če lahko na 2 in na koncu je dohtar dal dovoljenje na 3 ure. ob polnoči, ob 3h, sva jedla in je bil pokonci do 4.30, ob 7h so naju vrgli iz postelje..spala sem cc uro in pol. Veliko je polival ampak po današnjih pregledih ko se že normalno vede so rekli da naj bi bilo vse ok in ob 17 uri so naju končno spustili domov... Tilen ful trza v spanju, stiska se k meni in prestrašeno gleda...sva pa z mojim ugotovila da je napredoval od včeraj kar se razvoja tiče..dela stvari ki jih prej ni- z roko, in nogami, na vse 4 se hoče postavit, ko je na trebuhu se z nogami odriva da rita skače...mislm... No prej je zaspal, se je moral še malo pocrkljat... Mi je tkao odleglo...sem v rešilcu razmišljala..zato je dobro imeti vsaj 2 otroka..če se enemu kaj zgodi imaš še enega ki te bo "držal pokonci", da pa bi izgubila edinega ali bi imel trajne poškodbe bi se mi pa zmešalo, resnično... Vem da sem dobra mami in ne očitam si... moj si bolj saj ga je on v tak položaj na kavč postavil...revež si ne bo nikoli oprostil... ampak SE ZGODI, sekunda nepazljivost je bila in posledično temu bova od tega trenutka najinega navihanca še bolj čuvala... Groza res, kaj ti gre v takih trenutkih vse skozi glavo..ampak važno je da je mimo in vse OK. Še 1x hvala ker ste bile v mislih z nama...
< Sporočilo je popravil Erin -- 23.1.2009 21:35:49 >
|