Anonimen
|
kdo jaz? to pa že ne kaj mamo konstruktivne debate ej. sem pa včeraj neki razmišljala, ko sem pozno bedela.. predn smo dobli lukca.. pa sem kdaj pozno ponoči gledala tv in potem je blo tko fino, ko sem vedla, da se bom zleknila v posteljo in potegnila do jutra... zdej se pa potiho splaziš v sobo, se uležeš, ne upaš premaknit, bog ne daj zakašljat, premakneš odejo, se že neki premika v tamali posteljici, pol pa ne moreš zaspat, ker itak veš, da se bo zbudil otrok v roku ene ure... čas teče, ti gledaš, bediš, mine ura in pol, ki bi jo lahko prespal.. otrok se začne premetavat po postelji, ti se pretvarjaš, da ne slišiš, ker zdej so ti pa ravn začele oči skup lezt, pa še ura je pol dve ponoči... premetavanje vedno pogostejše, neko jamranje poleg, pripraviš flaško ali podojiš.. ga daš spat, se veselo uležeš, kao sej zdej pa amm par urc... ne mine 5 minut, ko prdne in se začne jokat... greš spet k postelji, da poujčkaš, popraviš, duda, greš spat... in čez dve uri je on veselo pokonci, novemu dnevu naproti, ti pa ne veš kje se te glava drži in ga ignoriraš še dve uri. se zbudiš in ne veš, al je zdej spal, al bedel, ma ti je vseeno, glavn da ni jokal.
|