nadya
|
Srečno novo leto, pa čim več prespanih noči, predvsem pa veliko zdravja vašim  in seveda tudi vam.
Evo jaz se vam končno pridružujem na tej temi  . Naš je dans star 8 dni, doma sva od nedelje. Sva en dan dlje ostala, ker so ble težave z dojenjem.
No da za začetek prvo opišem svojo porodno zgodbico:
24.12. sva z mojim dopoldne prišla v P ker sem imela pregled. Ctg mi spet ni nič pokazal, ampak ker sem bila odprta že 4cm so se odločili, da me pošljejo kar v porodno. No da vam povem, da takoj ko sem se zavedala, da zdej gre pa zares, sem se precej ustrašla. Sem šla na hodnik, kjer je moj možiček čakal in mu povedala, da bomo dans rodil in začela cmerat od strahu  . Mojga so potem poslali plačat prisotnost pri porodu, šel je še v avto po torbo, ki sem jo imela prištimano za v P in potem so ga poslali gor. Meni so ta čas naredili klistir, sem se 15 minut zvijala na wc-ju. V porodno sem prišla ob 12ih. Ker nisem imela čisto nič svojih popadkov, so se odločili, da mi najprej predrejo mehur in počakajo eno uro. Če v tej uri ne dobim svojih popadkov mi bojo dali umetne. No hvala bogu sem dobila svoje. Ob 12:15 so mi predrli mehur in ob 12:30 so se že začeli popadki. Najprej so bili na 7 minut, zlo hitro pa so sledili tisti na 5 minut. Bli so kar boleči, ampak nič pretresljivega. Naj vam povem , da meni ctg ni zaznal popadkov, dokler niso bli tisti na 3,2,1 minuto  . Jaz sem non stop gledala na ctg, ker me je zanimalo kako je z , če srček normalno dela in podobno. Nekej čez drugo uro mi je sestra prinesla kahlo, da se polulam ker sem imela čist polen mehur, ampak se nisem mogla, zato so mi urin s katetrom pošibal ven. Ni nič bolel . Takoj ko so mi spraznili mehur so se začeli popadki na 3 minute in začelo mi je full dol pritiskat. Naštimali so mi masko s kisikom (kao da kej pomaga  ) in babca me je vprašala če mi da kej proti bolečinam. Jaz sem protibolečinsko ijnekcijo zavrnila, ker se mi ni zdelo še tok grozno, pa še tvoji popadki se lahko ustavijo in ti morjo dodat še umetne. No čez kakšnih deset minut so se začel pa tisti ta hudi popadki na dve minuti in zlo hitro še na eno minuto. He he takrat mi je blo pa žal, da sem zavrnila tisto injekcijo . Začelo me je tok dol prtskat, da sem mislila da bom kar umrla, hvala bogu da je trajal zelo malo časa. Mojmu dragemu sem skor prste polomila . Kar naenkar sem čutila spodaj, da mi mali ven rine, v porodni pa ni bilo nobenega, ker so bli v sosednji sobi, kjer je ravnokar tudi ena rojevala. Mojmu sem rekla nej šiba iskat nekoga ker jaz bom rodila. Revež je bil čist zbegan. Pripeljal je dve babci, ki sta me pogledali in hitro noge narezen in sem začela pritiskat. Jaz teh popadkov med iztisom sploh nisem čutila, čutila sem samo kako mi vse narazen vleče spodaj ampak mi ni bilo tako hudo. Ena babca se mi je na trebuh naslonila, ker mali ni hotel ven in porodila se je glavica. So mi rekli naj sedaj ne potiskam, ker je mel mali popkovino ovito okoli vratu in so mu jo morali "izstakniti". Hvala bogu ni bil nič v stiski in utrip je imel tudi takrat ok . Potem sem še ene dvakrat pritisnila in naš korenjak je bil zunaj . Malega so mi takoj položili na trebuh in očka je prerezal popkovino. In res je kar pravijo, da v trenutku ko ga dobiš v naročje vse pozabiš  , res je poseben filing. No in tako je moj porod z vsemi popadki vred trajal le dobre tri ure . Naš Lovro je ob rojstvu tehtal 3830g in bil velik 53cm, kar konkreten dečko .
No tko, zdej se pa itak večkrat tipkamo, ker meni tudi en kup stvari še ni jasnih od hranjenja, dojenja... Jap se še učimo , želim si sam da bi bil moj lump zadovoljen.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
... poskušam čim manj, da nebi preveč na 
dojiva se tudi po 2 uri!!! pa še vedno ne spije dovolj (ga tehtam prej in potem). postal je lenčina. jaz pa iz dneva v dan bolj obupana. 
ž 
, češ da otrok ne rabi dodatka!, naj ga podnevi samo dojim, ponoči dodajam. No, ko smo to upoštevali je začel izgubljati na teži!, patronažna pa je seveda zagnala paniko, omenjala celo presnovno bolezen
, zgleda da bomo kar januarčice postale, samo se ne damo in bi vseeno ostale na tej strani, oz. bomo na to stran prišle ko rodimo, če dovolite seveda... 
, ko so ob 11ih zvečer začeli s polurnim rafalom, midva svapa ravno uspela malo uspavat (se je valjda ob pokanju spet zbudila) ... tak da je šel na balkon in sosedu par krepkih povedal. 
