ronja
|
Verjetno je vse stvar navade - pri nas je bila mama samo mama, vse ostale pa babice, tete... Moj lubi se je recimo odločil za očija, malo zato, da je drugače od vseh ostalih (on svojemu očetu itak reče v gl. fotr, prej je bil pa ati, moj oče je bil zame vedno oče, tako ima zdaj on svoje poimenovanje), malo pa tudi zato, ker imam jaz na ati zelo slabe asociacije (to je bil moj dedek, na katerega imam slabe spomine) in sem mu rekla, da sem bom seveda navadila, če si želi bit ati, če mu je pa vseeno, bi ga pa rajši klicala oči. Mogoče se mi zato upira, da bi bili stari starši mama ali ata , hehe. Mu pa njegova starša zdaj dostikrat rečeta ati, pa me nič ne moti. Če bi si zelo želeli, bi se verjetno navadila, čeprav mi je babi in dedi vedno zvenelo precej bolj prijazno - tudi v pravljicah so bili dedki vedno dobri (jaz nisem mela nobenega dedka, oba sta hotela bit nekaj drugega: en je bil ati, drugi pa atek, nikoli pa tega nisem povezovala z očetom, ker se že sliši čisto drugače, mama in mame je bolj podobno). Je pa moj oče zelo alergičen na to, da bi mu kdo rekel nono, hehe. Živi namreč na primorskem in tam večinoma tako rečejo in kar pikce dobi, ko mu kdo reče: zdaj si pa nono! Pa pravi, da ni nono in nikoli ne bo nono, ampak je ponosen dedi . Tak da sploh nismo samo mame mahnjene na poimenovanja, očitno . Pač en vzdevek ti je blizu, drugi pa ne...
< Sporočilo je popravil ronja -- 20.11.2008 12:33:37 >
|