ronja
|
Otrok dobro ve kdo je njegova mama, ne bo zamnejal, ne boj se. Saj po moje se ta mamica ni bala, da bi otrok zamenjaval obe "mami", ampak ji je šlo na živce, da se babi postavlja v vlogo mame, pa čeprav samo z besedami... Včasih so mali detajli, ki ti pač dajo nek občutek, pa ga je težko racionalno utemeljit, je pa zato intuicija toliko močnejša... Kar se mene tiče, me še nikoli ni prevarala, razum pa je že kdaj mimo trofnil . Tudi pri meni je bilo na začetku parkrat prav čudno ob tašči, pa so bile vedno neke malenkosti in so mi vsi govorili, da naj ne kompliciram - na koncu se je pa izkazalo, da sem imela prav, to so bili pač mali znakci, posledice nečesa večjega... Bi bilo boljše, če bi takrat ob tistih malenkostih pokazala zobe . Zdaj mi ne gre več nič na živce, ker smo pač poštimali zadeve (vsaj zaenkrat tako zgleda, verjetno pride ruker, ko se 2. rodi...) Pa kakorkoli - če ji to ni všeč, ma vso pravico, da pač zahteva, da so babice babice, ona pa mama in vse izpeljanke od tega. Zakaj bi bila zato strašno čudna? Saj mora tudi babica razumet, kje ji je mesto (mislim, da je tu problem, ne v tem, da bi se bale, da otrok ne bo razlikoval)... Jaz ne bi nobeni babici pustila, da bi bila mama za mojega otroka, ker sem pač mama jaz in če vse stvari poizkušamo kolikortoliko pravilno poimenovat, zakaj ne bi še babic in dedkov?
|