Tanja55
|
Lahko ti recem samo tole: bolje za otroke, da imajo srecne starse ki so loceni, kot zagrenjene ki vztrajajo skup.Sem otrok iz take druzine, pa ti povem, da sem ko sem bla stara 20+ zacela pregovarjat mami da naj se vendar ze loci, ker bo boljs za vse nas. No do tega ni prislo, je prej umrla. Meni se zdi totalno trapasto danes, ko gledam na tovrstne probleme, da rajs zrtvujes svoje zdravje kot pa nek navidezen zakon. Ampak vem tud kolk mocna je lahko neka notranja navezanost na partnerja in ta strah, kaj bo ce bo drugace. Spremembe nas vedno plasijo in na nek nacin se jih grozno otepamo. Pol ko jih pa sprejmes pa vidis da lahko prinasajo neverjetno osvoboditev. Torej eno veliko odlocitev si ze sprejel. Zdej bo slo lahko samo se naprej.
Prebolevanje locitve, konca zveze ali, ce hoces tudi smrti, je na nek nacin enako, poteka v stadijih in na zacetku je sok, pa krivda, pa bolecina, zmedenost, postopoma je pa bolecine vedno manj in vedno vec nekega notranjega miru. Jst bi ti rekla, da sprejmi svojo situacijo kot neko posebno priloznost, ki je vcasih moski nimajo ali ne znajo izkoristit: spoznaj sebe, kam gre tvoja pot, kaj hoces od zivljenja in kje so tvoji cilji. Pa najdi pogum v sebi, in nasel bos tudi odgovore ki jih isces. Tudi to, kaj je blo narobe v zvezi. Verjemi, en notranji glas ti govori kaj je blo vse narobe, pa noces poslusat ker se bojis kaj bos slisal. Ko bos sel preko tega samospoznavanja bos verjetno sele res zrel moski in potem bo tud naslednja zveza uspevala na enem cist drugem nivoju.
zelim ti srecno, pa obilo veselja s svojima dvema otrokoma, ker onadva ostajata tisto najboljse iz vajine zveze.
|
Natisni
.
' 
