Pikicapokica6
|
Uffff, res še nisem zasledila podobne teme, ampak se bi kar vključila, ker sem zaradi svoje mame toliko pretrpela, da ne bi rada še enkrat to čez dala. Res pa je blo najhujše, ko sem dobila svojega otroka, bila sem tako osamljena, nonstop sem jokala, padla v depresijo. Bilo je še toliko gorja iz otroštva in najstniških let, in takrat je prišlo vse za mano. Zame je bilo to zelo težko obdobje.
Sicer se sem pa tja slišiva po telefonu, njej se ne zdi nič narobe. Nikoli ji nisem ničesar očitala, vse sem držala v sebi, pa še vedno je tako. Nekaj mesecev po rojstvu, ko sem se popolnoma zlomila, pa sem naredila črto in se odločila, da mi pa mama ne bo pokvarila celega mojega življenja, če mi je že prvih 20 let. Na otroštvo imam zelo malo lepih spominov, predvsem so to povezani z očetom, pa toliko več žalostnih - moja mama me je čustveno zlorabljala, odkar pomnim. Za vsako njeno bolezen, za vsako težavo v družini - tudi finančno, sem bila jaz kriva. Z mojim bratom in sestrico se nisem smela družiti, imela sta prepoved se z mano pogovarjati, ker se menda nisem znala lepo obnašati. Poleg tega me je pretepala, prijateljev nisem smela imeti, že pri 8. letih sem morala cele počitnice delati na kmetiji, da sem si zaslužila kruh, kot se je izrazila. Velikokrat se je zame postavil oče, vendar mu je dala izbiro - jaz ali on. Zgodilo se je celo, da je spakirala stvari in s sestro in bratom odšla nazaj k svoji mami.
Ko sem šla v srednjo šolo, me je dala zasledovati. Že če sem spregovorila kakšen stavek z nasprotnim spolom, sem bila lajdra in ****. Kaj šele, če se me je kdo upal poklicati po telefonu!! Na jok mi gre, ko se spomnim, koliko krivice mi je storila.
Na moj maturantski ples ni prišla, očetu je to prepovedala. Sama sem sedela za mizo in se kasneje priključila sošolkini družini. Obleko sem si izposodila od ene sošolke - in še to prekratko, tako da me je bilo zelo sram. Večerjo in ples sem plačala iz svoje štipendije, prav tako za vse domače, pa nihče ni prišel. Tako malo sem bila pomembna zanjo. Ko pa je imel maturantski ples moj brat, je njemu kupila 2 obleki, če se slučajno umaže in je bil cel rompompom.
Nikoli mi niso dali niti tolarčka, da bi si kakšno stvar kupila, bratu in sestri pa kar sta si želela. Potem se bila sprejeta na pravno fakulteto, na redni študij in ko sem se hotela učiti, je snemala vrata iz ležajev, da se ne bi učila. Kajti doma je treba delat!! Po hitrem postopku sem si našla službo, moža in odšla od doma. Zdaj pa sem drugič noseča in nadaljujem faks.
Ne razumem, zakaj me nikoli ni marala. Mislim pa, da me krivi, da sem ji vzela mladost. Rodila me je namreč pri 17. letih. Zaradi mene je mogla ostati doma, brez službe in delati na kmetiji. Ker tudi ona ni izhajala ravno iz urejene družine (oče je bil pijanec), ni poznala drugega kot udarce in maltretiranja.
Oh, zdaj sem se razpisala. Mislim, da sem to prebolela. Včasih me še zaboli, pa dam to na stran in se ne obremenjujem. Svoje otroke bom imela rada in jih bom podpirala, kolikor se bo le dalo. To pa je najbolj pomembno.
|
Natisni
,ampak tebi vse cestitke za studij
). Mame pa - ko jih ..., če so take! 
ampak je najboljša
si ne predstavlam
zate. Res hudo, da imaš tako mamo. Ne predstavljam si, da bi imela s svojimi otroci tak odnos. Veliko si pretrpela res..zdaj pa pogumno naprej in veliko sreče v življenju ti želim.
