muzika
|
Draga Nana. Ne veš, kako mi je žal, da si izgubila očeta. Vem, kaj doživljaš, saj sem tudi jaz že izgubila svojo mamo. Takrat se ti zdi, da boš celo življenje nesrečen in žalosten, ampak verjemi mi, da se bolečina počasi zmanjša, čeprav spomini ostanejo. Le neguj jih in videla boš, da bodo ostali samo lepi, slabi (če so bili kakšni) pa bodo zbledeli. Jaz se svoje mame spominjam vsak dan, večinoma se ob tem nasmehnem. Priznam pa, da še po 6 letih s pokopališča ne grem s suhimi očmi. Tam se običajno ne morem znebiti misli, kako bi ji bilo lepo, če bi bila sedaj z nami. Ampak življenje je pač takšno, da se enkrat začne in enkrat konča. Pomembno za nas je, kako izkoristimo čas vmes. Bodi vesela, da je tvoj oče dočakal svojega vnuka, ki ga je imel tako rad, gotovo mu je polepšal teh 11 mesecev. Verjemi mi tudi, da veliko ljudi odide, brez da bi jim kdo povedal, kako ga ima rad. Lahko si neskončno zadovoljna in srečna, da sta si povedala, kako se imata rada. Jaz priznam, da tega svojemu očetu nisem rekla že celo večnost. Pa nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi... Pa ne bom sedja o sebi. Žalostna si in prav je tako. Zdaj se prepusti bolečini, vendar ji pusti, da sčasoma zbledi. Ne bodi kot nekateri, ki se je oklepajo. Pa saj vem, da tvoja narava ni takšna. Močna si in takšna tudi ostani, predvsem za Klemna, ki te potrebuje. Ne vem, če bo kaj pomagalo, ampak vedi, da me tukaj sočustvujemo s tabo. Torej, drži se, čeprav je hudo!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Me je kar malo strah, da sem spregledala kakšne posledice Nejinega nočnega padca. Na kaj naj bom pozorna? 
.gif)
.gif)
