Kerensa*
|
Po mojem mnenju naj bi se strošek mobitela za osnovnošolca plačeval iz njegove žepnine, če le to dobiva... limit porabe (predplačniško ali naročniško) je stvar dogovora, odvisen najbrž prvotno od finančnega stanja staršev (in tudi višine žepnine)... na žepnino 50€ se lahko določi limit 15€, na žepnino 10€ pa je limit 5€ že težka stvar... zato lahko rečem, da se v Sanjinem primeru ne strinjam, da njena otroka krijeta iz svoje žepnine samo prekoračitev limita 15€ (torej npr. 3€ od žepnine, če porabita 18€)... še vedno pa je potrebno na to gledati individualno... če jim finančno stanje dopušča (kar očitno jim in s tem načeloma ni nič narobe, če so dobro situirani), potem je logično, da se tudi za otroke potroši več od povprečja... sicer pa je Sanja napisala, da imata otroka žepnino tudi za varčevanje (v 1. postu). Jaz svojemu 11-letniku npr. ne dajem žepnine, ampak mu sama kupim, kar potrebuje in tudi, kar si želi, ampak slednje seveda ne vse, kar želi... kot prvo zaradi financ, ki ne dopuščajo izpolnitve vseh materialnih želja, kot drugo pa zato, ker sem v končni fazi še vedno jaz tista, ki precenim, ali je želja sprejemljiva ali ne... igrica za računalnik 1x mesečno - da, motor - ne... a kljub temu z vsemi željami in nepotrebnimi stvarmi (kamor v končno fazi zna spadati tudi mobitel, če tako pogledamo) presežem znesek 50€... kakor ga tudi Sanja... razlika je samo v tem, ali daš otroku gotovino direktno v roke in si kupi sam - ali pa mu kupiš ti... v končnem znesku ni bistvene razlike, kvečjemu v načinu... za denar, ki ga moj sin dobi kot darilo (kar pa ni velikokrat), pa pričakujem, da ga bo prihranil za izpolnitev kakšne od želja, za katero sem jaz mnenja, da lahko počaka.
|