tita13
|
Drage punce.
Danes sem po dolgem času pokukala na to temo in ugotovila, da je vzdušje še vedno tako pozitivno, kot je bilo v času, ko sem bila sama aktivna na tej temi.
Že dolgo sem se hotela oglasit, pa kar ni bilo časa. Razlog? Malo bitjece, ki je nastalo s pomočjo IVF postopka.
Torej, pred natančno enim letom sem sama ugledala plusek na nosečnostnem testu in danes sem mamica skoraj 5 mesečnega fantička. Uspeli smo v 3. postopku, oz. četrtem transferu. Ja, bilo je hudo ... močne stimulacije, veliko razočaranj in joka v postopkih, nato psihično zelo naporna nosečnost, prezgodnji porod, zapleti po porodu,... pa kaj. Danes je že zdavnaj vse pozabljeno. Ko pogledam otroka imam samo eno misel - bilo je vredno in šla bi še enkrat in še enkrat in še enkrat.
To vam pišem zato, ker je prav ta forum meni vsak dan vlival pogum, ker sem prav tu spoznala, da nisem sama, da postopki delujejo, da dajejo rezultate. Ko sem bila najbolj na tleh, sem tu vedno našla moč za naprej. Zato punce, bodite močne, vsak neuspeh je samo stopnička na poti do otročička. Vem, gre za hudo prezkušnjo, ampak neuspeh ni opcija. Punce, naredite vse, da zmagate v tej bitki!
|
Natisni
Se zgleda že otroc neki zmišljujejo 
. 
potem pa 
na sprehod. Kok je pasal. 
žal mi je da je prišla 
. Sedaj pa se malo odpočij in zjoči potem pa po pingvinčke. 
Čestitam ti za tvojo dobro voljo in optimizem kljub takšnemu rezultatu. Mogoče pa se le narrebi kakšen čudež in se tvoj srotek obdži, čeprav vem, da je to realno nemogoče pričakovati. 
Me je začelo kar nekaj tam spodaj levo in desno špikat, stimulacija očitno deluje , čeprav je bla za Blančko. 
.
