hrchy
|
Meni pa skupne finance nimajo cisto nic veze z zaupanjem ali nezaupanjem ampak z vestjo. Jaz si moram biti sama sposobna priskrbeti denar za stvari, ki si jih privoscim. Ce mi zmanjka - pac tiste stvari ne dobim. Simple as that. Se mi zdi zelo narobe, da bi imela zmeraj zadaj 'varnostno blazino' v obliki 'njegovega' denarja na racunu. Zato imava midva oba sistema - en skupen racun, kamor vsak od naju mesecno nakaze 350 eur in s tega racuna se placuje Piko, poloznice, registracijo avta... kar pa ostane, se pa tam nalaga za kaksne investicije ali dopust. Za stroske, ki jih ne moreva placat s skupnega racuna (vecerje, kino, darila...) placa pac enkrat eden, drugic drugi... Kar vsakemu ostane na 'privat' racunu je pac njegovo in se sam odloca, za kaj bo ta denar porabil. Tak sistem imava tudi zaradi tega, ker imam jaz recimo pogosto precejsne nujne/nenujne stroske, ki grejo za stvari, od katerih on nima/ne bo imel nic. Torej nocem, da gre njegov denar za te stvari (npr. vzdrzevanje stanovanja, stroski odvetnika (to gre itak v nebo), avto za mami...). Nicesar ne skrivava en pred drugim, ampak ne vem, koliko ima place, niti njegovega pina, ker sem pozabila (me ne zanima). Enkrat na vsake kvatre eden vprasa drugega tudi, ce rabi kaj denarja, ampak to je res redka situacija. Ko je on enkrat malo napolnil moj racun sem se itak pocutila tako slabo, da se mu itak naslednji mesec vrnila (glej stavek o vesti zgoraj) Glede Excela pa... tudi meni se je tabela s stroski precej obrestovala, noter sem pisala sicer samo transakcije s kartice, ampak sem si razdelila po kategorijah, da sem si znala predstavljat, koliko me kaksna rec v mojem zivljenju stane (splosni stroski, poloznice, investicije, darila, obleka...) In sem se odlocila skenslat darila
|