mogant
|
če vam bo kaj lažje, lahko tudi jaz napišem kako je pri nas, ampak dejstvo je da tudi jaz nimam recepta kako do boljšega spanja... kar se tiče bolezni se res ne morem pritoževati, ker z izjemo ene vioroze pri 13 mesecih, ki je trajala cela dva dni moji sploh niso bili bolani...
glede spanja pa čista katastrofa, že tam na temi trojčki sem pisala, da še predobro razumem ženske, ki ostanejo pri enem otroku, ker jaz se po treh letih nespanja zagotovo ne bi odločila še za enega otroka... kaj pa vem, nekateri rečejo, da kasneje pozabiš in da otroci itak tako hitro rastejo itd... no meni se je prvo leto vleklo, kot če bi trajalo desetletja in vem, da ne bom nikoli pozabila prvih mesecev, če odkrito povem bi jih kar zbrisala, če bi se dalo, ker imam grozne spomine na to obdobje...
4 mesece dobesedno nisem živela, na dan sem imela 20 min. zase, da sem se stuširala, pa še takrat je obvezno eden jokal, pri nas je bilo to obdobje krčev neznosno, najdaljši interval, ko so bili vsi trije tiho je trajal celih SEDEM MINUT, si predstavljate!!! in to se je vleklo štiri mesece, šla nisem nikamor, ker sem dojila na tri ure, pa ni bil problem v tem, da jim nisem hotla dati adaptiranega mleka, problem je bil v tem, da sem imela svojega toliko, da sem mogla dojiti na tri ure, ker drugače bi si ga mogla črpati, med tem ko so še bli v bolnici (prva dva meseca) sem PETKRAT pokasirala mastitis. Uspavanje zvečer je trajalo od 45 min pa do TREH ur, vsak dan štiri mesec al pa še dlje, najhuje je bilo ponoči dojiti sede (leže pač ne moreš dveh hkrati dojiti), ker sem vsakič skoraj zaspala zraven...
No tako, da sem res neskončno vesela, da je prvo leto za mano in ga ne bi več ponovila, imam veliko več slabih spominov kot dobrih, je pa pri nas res vsak dan lažje in tisti, ki pravijo, da je najtežje takrat, ko shodijo se jim lahko samo smejim, ker ni primerjave s prvimi meseci, ko resnično nisem spala niti pol ure v kosu, pa če cel dan za njimi po kolenih lazim ne more biti bolj naporno kot nespanje.
No edino kar sem se v tem obdobju naučila o spanju pa lahko napišem, če bo komu pomagalo... pri nas mora biti stroga tišina in globoka tema, med spalnico, kjer tamali spijo in dnevno kjer gledava tv je hodnik in dvoje vrat, par dni nazaj jih je zbudil "ropot" mojega silkepila iz kopalnice (tako rahlo moji spijo), ki je ravno tako ločena z dvojimi vrati... uspavava jih tako, da jih poleževa na trebuh, ugasneva luč in jih trepljava po ritki, tako, da se rahlo zibajo in to jih umiri... Ja pa moji tudi spijo samo enkrat na dan od 12h pa do 13.30. ali 14h že dva meseca, pa so korigirano stari šele 11 mesecev (oziroma 10,5 m), ko sva jih nazadnje dala spati dvakrat popoldan, zvečer do 22.30 niso hotli zaspat, zdej pa spijo od 20h pa do 7h ali 8h seveda s prekinitvami. Še mesec dni nazaj so se ponoči zbudili 20 ali 30 krat, potem so se pa naučili sami poiskati dude in je tega ustajanja ponoči bistveno manj, Gal pa tudi še vedno je ponoči.
No zdej sem pa verjetno zapolnila celo stran, tako, da je čas da končam.
< Sporočilo je popravil mogant -- 8.11.2008 13:48:36 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
ni in ne more biti tolažba sredi noči ko se Jaka zvija v bolečinah in se mi tudi sanja ne kaj je lahko kljub temu da ni jedel nič "prepovedanega".
to se meni sliši zelo simpatično
...uživajta! 
. Naš Matic še vedno ne spi in se zbuja vsaj 5x na noč, pa še med nama spi, da se zjutraj zbudim vsa zlomljena. Tudi jemo še vedno ponoči, različno 1x ali 2x. Danes se je zbudil že ob 4h, ampak je bil možek cuker in je in vstal z malim, da je mami imela posteljo malo zase
. Kako gre? Ne vem, kar nekako vozim, čeprav odkar je služba, je veliko težje in po besedah mojih prijatelhic, se mi sploh ne vidi, da ne spimo
. 
