Anonimen
|
Ma, kar ne morem mimo te teme . Sem šla brat še druge odgovore in sem kar malo šokirana, kako malo se nakatere cenite. In zavestno iščete v sebi in na sebi napake, s katerimi si še dodatno zbijate svojo samopodobo. Ma, ne moreš tako, no, sam sebe spodjedat in spravljat v nič. To sodobno nezadovoljstvo s svojim videzom...pa kaj hudiča je narobe s tem, da imaš celulit, strije, povešene prsi, lepljive lase, kriv nos, in kaj vem, kaj vse še moti ljudi? A katerakoli od teh stvari določa človekovo vrednost? NE. Kvečjemu jo povečuje v nekaterih primerih (a ni nosečnost in biti mama ena najlepših stvari, ki se zgodi ženski in bi morali vse tiste drobne "pomajkljivosti", ki se pojavijo zaradi tega jemati kot dokaz našega truda, biti na to celo ponosni, ne da se potem sramuješ lastnega telesa). Ne razumem tega, že dolgo ne. Pa kaj, če se ti zažge kosilo? Tudi meni se, večkrat, včasih je kaj prepečeno, drugo krvavo, ampak vem, da sem v to vložila trud. In TRUD je pomemben, ne samo rezultat. Pa to obremenjevanje, kaj si kdo misli o meni? Ja, saj se svet ne vrti okoli mene, tebe, Francke in Jožefa. Vsi imamo enake probleme, nobeden ni bolj popoln od drugih in se je čisto brezveze obremenjevati, kaj si kolegice na kavici mislijo o mojih čevljih, frizuri ali načinu življenja. Oni živijo svoje, če se imajo čas ukvarjat z mano, naj se, važno, da sem jaz srečna sama s sabo in s tem, kar imam, delam in predvsem kar sem. Punčica in ostale, pojma nimam, kakšne ste, zame ste vse po vrsti bistveno bolj samozavestne in fajn, kot pa same mislite, da ste. Mogoče je problem samo v temu, ker tega ne verjamete. Ker ne verjamete, da imate vrednost samo po sebi, brez kakšnegakoli dokazovanja, igranja, ipd. Da morate biti ponosne na to, kar ste, z vsemi plusi in minusi. In čisto vsi imamo napake in napakice. Teh ne bo nikoli zmanjkalo, nikloi ne bodo izginile, kvečjemu se bodo pojavile nove. Ali je res vredno vse življenje zapravljati čas z ukvarjanjem s temi napakami? Ali ni lepše in lažje, če jih sprejmeš in jih imaš rad ter z njimi živiš v simbiozi? Potem lahko ceniš to, kar imaš, se veseliš novega in tudi v drugih ljudeh iščeš, kar je fajn.
|