tweed
|
Mož pa itak dela cele dneve.
No to je pa največji krivec za mojo slabo voljo,
Mislim, da si s tem stavkom že postavila prvi temelj pri iskanju dogovorov za nezadovoljstvo. Ena je napisala, da je to beg od družine; druga je vprašala, kaj pa ta mož dela. Tretja je poiskala izraz deloholik...
Čas za hobije in za to, kar ga veseli (brez žene, seveda), je pri meni pomenil predvsem izogibanje odgovornosti...
Tista o lovcih je spet nekakšen poskus stereotipiziranja moških, ker vsi ne čutijo tako. Kdor me pozna, ve, da je moja prva prioriteta dobro počutje moje žene (v prvi vrsti) in obeh otrok, ki si zaslužita pozornost in prisotnost obeh staršev. So pa ljudje, ki se ne čutijo sposobne prevzeti skrb za otroke in to rajši pustijo ženam, pri tem pa razmišljajo, kako naj kaj zaslužijo. Sem zadnjič spoznal enega, ki se ukvarja z montažo ograj. Je rekel: mi žena teži, ker delam od jutra do večera, pa me sploh ne razume, da le tako prigaram denar za njeno razkošno življenje... Njegov delavnik pa je zgledal takole: moral bi priti montirati ob 8:00 uri v petek. Prišel je ob 10:30, ker je "srečal prijatelja in so šli na kavo", ob 12h je končal, ker mu je zmanjkalo 5 vijakov, ki jih je šel kupit 10km proč. Nazaj je prišel ob 16h in do 16:30 naredil ostalo. Ker pa ni vedel, da jaz ženo poznam, ji tudi ni povedal, kakšen je bil delovni dan. Ko sem jo vprašal, kdaj je prišel domov, je rekla, da ob 20h... Sem se kar zamislil...
Mogoče razmišljam tako, ker imam to srečo, da lahko delam doma (večinoma ponoči) in sem lahko vedno na voljo, kadar me potrebujejo...
Sem pa zadnjič od tašče slišal, da je moja žena samohranilka:
Sama je hranila oba otroka  ...
LP
_____________________________
Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...
|
Natisni
. Če pa ne v 3, pa vsaj v 8ih, kolikor sva midva računala počakat.
