ronja
|
Pri naju ni tako, upam, da ne bo nikoli. Je bilo pa podobno pri mojih starših, da ne bo kdo v luft skočil, kaj se oglašam, če nimam pojma . PO mojih opazovanjih se mi zdi, da se zakonca hitro ujameta v začaran krog - če začnem iz tvojega konca, ker ga samo od tam lahko ti pretrgaš: ti si nesrečna in zato jezna, ker si ne vzame časa zate, zato ga grdo gledaš in mu očitaš stvari, ki jih ima rad, pa si zanje vzame čas. On je zato še manj rad doma in še bolj beži v delo, hobije, godbo,... ker ga to sprošča in se tam dobro počuti, boljše kot pa doma, kjer je žena jezna nanj in mu dela slabo vest. Prosim, ne vzemi tega zdaj kot napad, da delaš ti narobe, popolnoma te razumem in tudi jaz ne bi hotela živet z moškim, ki si zame ne bi vzel časa! Vendar pa on tega očitno ne bo sam od sebe prekinil, ti pa z nerganjem ne boš nič dosegla, ker si to že poizkusila, ap je kvečjemu slabše, ni tako? Spomnim se, ko mi je mami včasih dostikrat rekla, da imam strašno srečo, da imam svojega lubija, ki si vzame čas zame itd... Pa ji nikakor nisem mogla dopovedat, da sta si lubi in oče precej podobna po karakterju, vsaj v teh lastnostih. In da bi lubi takoj ušel od ženske, kot je moja mami, ker je čisto preveč impulzivno kolerična za takega občutljivčka. Isto je naredil moj oče, samo da je ušel v delo (najprej res ni bilo druge izbire, potem sta se pa kar zaciklala v to, da je bilo vedno nekaj treba). Torej, jaz bi najprej poizkusila zlepa (ultimati ti še vedno ostanejo, so pa za moje pojme res izhod v skrajni sili, čeprav pogosto potreben (v teh zgodbah na forumu, ker se ljudje včasih malo pozno spomnijo reševat probleme) - ampak se mi zdi, da pri vaju še ni tako daleč, da se še imata dovolj rada, da bi mogoče lahko prišla skup na bolj nežen način), zato ti predlagam tole: poskrbi, da bo možu lepo s teboj! Res lepo, da bo užival, ne mu nič težit nekaj časa, ne mu metat naprej njegovih hobijev, pojdite kdaj na njegove nastope skupaj z otroki, da bo čutil, da ga podpirate. Če si doma z otroki ali pa če so otroci dopoldne že v šoli ali vrtcu, se oglasi sem pa tja v njegovi službi (oz. pred stavbo, če misliš, da ga boš motila) in mu prinesi malico, tako kot jo ima najrajši. Če veš, da ima napet dan, pusti malico pri receptorki, tajnici, ali na kljuki na njegovih vratih. Da bo vedel, da je to samo zato, da mu bo lažje, ne zato, da bi mu težila ali hotela motit med službo. POvabi ga v kino gledat nekaj, kar on rad gleda, tudi če ti bo malo dolgčas med filmom (včasih majo fantje drugačen okus ), naredi večerjo za vaju dva potem, ko se otroci že spravijo spat, zmasiraj ga (in se ne jezit, ker bo - zmatarn kot zgleda je - pri tem gotovo zaspal)... Malenkosti, ki naredijo zakon lep, skratka. Mislim, da bo sčasoma ugotovil, da mu je s teboj res lepo in si bo želel bit s teboj - in nobena prošnja ali slaba vest ne deluje boljše kot njegova lastna želja, da je s tabo! POleg tega pa si najdi nek hobi! Nekaj, kar te bo izpolnjevalo in v čemer boš rastla ne glede nanj! Ljudje res rastemo tudi v partnerstvu, ampak povdarek na TUDI! Moramo pa rast tudi sami - ta tvoja potreba se zelo jasno bere v stavku, da si zelo želiš službe... Dokler je ne dobiš, si najdi nekaj drugega, kjer boš napredovala, nekaj, kar si si želela delat, pa je lahko to šport ali vezenje gobelinov, nima veze, samo da se ti pri tem počutiš dobro. Da mu lahko na koncu dneva pokažeš: "Lej, dragi, kaj sem danes naredila" in si malo ponosna nase! Če bo to nov šport, pa boš ubila dve muhi na en mah (dolgčas in težo), vendar naj ti bo všeč, ne se silit v nekaj, kar ti absolutno ni in ne začni se takoj terat do onemoglosti, ker se ti bo vse skup zagravžalo. Lahko pa si najedeš začasno neko honorarno službo, ki jo delaš, če sta na tesnem z denarjem in zato mož dela toliko časa. Tudi moški imajo navadno radi, da se njihove ženke ukvarjajo s čim - dostikrat slišim, kako so navdušeni, če ljuba žena končno najde nekaj, kar jo veseli in so ji pripravljeni kupit vsega i svašta za novi hobi, samo da bi nekaj imela, kar bi ji zapolnilo čas, da ne bi vse to breme zabavanja žene viselo samo na njih... Predvsem pa ga poglej ljubeče, ko pride zmatran domov in si predstavljaj malo, kako je njemu: moj lubi sicer na splošno ne dela po cele dneve, so pa obdobja, ko imajo terene od predzore do daleč po mraku (recimo od 4h zjutraj do 24 zvečer, plačani so pa samo 12 ur). In takrat res ne rabi ves crknjen še punce, ki mu bo utrujala, da ga pa nič ne vidi, pa da si zanjo pa ne vzame časa. Takrat rabi razumevanje, če mala in bolezni dopuščajo, ga čakajo še kaki mafini ali pica, sicer pa vsaj nežen objemček. Namesto očitkov, ga pobožaj in mu povej, da si ga pogrešala, saj to je v bistvu tisto primarno čustvo, ne? Ni bila najprej jeza, najprej je pogrešanje in osamljenost (osamljenost lahko sama premagaš s hobiji, druženjem, honorarno službo,...), pogrešanje pač ostane takrat, kadar ni druge, vendar ni nujno, da se sprevrže v jezo - če veš, zakaj mora biti tako... Upam, da ti bo kaj od tega dalo kako idejo in da se bosta spet zbližala.
< Sporočilo je popravil ronja -- 6.9.2008 13:22:18 >
|