Misek -> RE: Dva obvezna tuja jezika v OŠ (27.8.2008 10:40:34)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Freycha Me pa skrbi (in zato sem mojemu v.d. možeku tečna) kako bo mala govorila, če tudi moj dragi govori vstani SE, zakaj SE gre, ni JO doma itd...... če bo še to poslušala v vrtcu, bo res samo odvisno od nje same, da bo sprejela pravilni način.... Iz vrtca smo mi doma dobili - "bom biu". meni so sli lasje pokonci. Pa sem otroku pojasnila, na njemu primeren nacin, zakaj je to narobe in zakaj je nesmiselno to reci. Nekaj casa sem vztrajala pri popravljanju in je konstrukcijo izvrgel iz uporabe. Je pa prisel kolega na obisk in izdavil bom biu, nakar nase dete skoci, pa ga prekine, pa mu pojasni, da to ni prav, da naj se nauci kako se rece. Enako je z uporabo "ja" in "da". Skratka, dom ima veliko vlogo. Veliko vlogo ima tudi pismenost. ne pismenost v smislu znanja pisanja in branja, temvec funkcionalna pismenost. Ze samo ta forum - zelo dobro kaze koliko smo funkcionalno ismeni in kaksen odnos imamo do jezika. Sola tudi ima svojo vlogo. Koliko se pravzaprav otroci naucijo o pomenu jezika zunaj slovnicnih pravil. IMO bore malo. Sociolingvisticni kontekst je popolnoma zanemarjen. Ucinkuje pa pri nekaterih, ko s prstom pokazes npr. na anglescino in pojasnis delitev na klase in dolocanja druzbenege ravni posameznika glede na to, kaksen jezik govori. Jezik, ki ga uporabljas, govori o tem kdo si in kaksen si. Z druge strani, pravilna raba slovenscine.... trd oreh. Jezik je ziva snov, se spreminja se dograjuje, dolocene stvari se izgubijo. Tako je slovenscina zgubila 7 sklon, obdrzala dvojino, ki so jo pa drugi jeziki zgubili itn... Te in taksne spremembe se dogajajo tudi danes. Dejstvo je, da je jezik, ki je danes v uporabi drugacen kot jezik, ki je bil v uporabi 10, 20 ali 30 let let nazaj. Dejstvo je tudi, da so nekatera pravila dolocena "intuitivno". Slovnicar je nasel nekaj primerov, pomislil, joj, kako je to lepo.. in zapisal, da je taksna pravilna raba, ceravno dejansko to tako uporablja samo in zgolj 10% govorcev dolocenega jezika. Vsekakor je skrb za jezik privzgojena. Ljudje se ne zavedamo, da jezik ni le sredstvo komunikacije , temvec tudi nosilec kulturne in druzbene identitete. IMO sole bi se manj morale ukvarjati z "datumi rojstva insmerti pisateljev in pesnikov" in vec z jezikovnim kontekstom druzbenega okolja.
|
|
|
|