|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 2 [3]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Kako vam je uspelo
21.7.2008 21:17:37   
Naja30
Tudi najini starši živijo 100 in več km stran od nas, pa nam je prav tako uspelo. Nikoli nisem pomislila, da nam ne bi. Saj ko pride otrok ga spontano in naravno sprejmeš in ni ti težko karkoli narediti. Res, da mi je ogromno mož pomagal, kar se tiče kuhanja in pospravljanja.
Kot je ena napisala, je tudi pri nas zdaj pri 20m veliko težje kot je bilo prvo leto. Zdaj je cel dan akcija, razen njenega počitka nimam minutke fraj.user posted image  V bistvu sva ves čas sama z njo in sama za vse. In ja, pogrešam to, da bi jo kakšen dan za 2-3 urce pustila pri mami, pa je pač ne morem. Zato pa toliko bolj izkoristiva čas, ko pridejo na obiske.user posted image

(odgovor članu lenika)
Neposredna povezava do sporočila: 51
   RE: Kako vam je uspelo
21.7.2008 21:28:01   
Massa26
Tudi jaz mislim, da je vse odvisno od otroka. No, večinoma.

Jaz sem bila tudi pred porodom odločena in prepričana, da ne rabim nikakršne pomoči in mi je bilo smešno, ko so mi jo ponujali, saj se mi je zdelo, da me hudo podcenjujejo. Porod je bil bp, nič šivov, še isti dan po porodu sem hodila skoraj kot da nič ni bilo, razpoložena in dobre volje. Kmalu sem videla, da moj otrok zelo malo spi. In če ne spi, tako joka, da user posted image .. Dokler je bila priklopljena, je še šlo, ampak ure in ure to ne gre. Doma se je začelo kar pestro. Spala je minimalno, sicer pa neutolažljivo jokala. Ni pomagala ne duda, včasih niti dojenje, nošenje itak ne. In to je zelo naporno. Če je že zaspala, se je zbudila isto sekundo, ko sem jo položila v zibko. In jokala. Nekaj tednov sem se šla tiste finte, da pustiš otroka, da se sam umiri, ampak jo je bilo kasneje še težje potolažit. Tako da meni ni bilo nič jasno, partnerju še manj. Neizmerno sem bila vesela, ko je user posted image  prišla do faze, da se je vsaj v naročju rada nosila in potem sem jo nosila ure in ure in ure podnevi, pa tudi nočne seanse niso bile redke. Z možem sva bila pa še večinoma na bojni nogi, ker on je bil mnenja, da jo že razvajam in me je prav obsojal. No, ni mi žal niti za sekundo, da sem jo nosila, čeprav res skorajda niti za wc nisem imela časa. Bi mi pa takrat zelo pomagalo, da bi bila pri meni mama ali oče, ki sta enakega mnenja kot jaz in bi user posted image  z veseljem malo nosila. No, ko je mami kdaj prišla za kako uro, sem je bila noooro vesela.

Kaj pa vem, težko je razložit. Prej sem si mislila, pa saj nisem tako lena, da ne bom zmogla, ampak potem je pa res vse čisto drugače. Če imaš otroka, ki ne spi in je na začetku zahteven, pomoč prav pride. Jaz sem jo bolj rabila psihčno, mislim podporo in pogovor in da sem vedela, da se moj otrok dobro počuti tudi, če ni vsako minuto pri meni, kot pa ne vem, likanje, pospravljanje itd - to je sproti hitro narejeno, če ne kompliciraš. Nič mi pa ne bi pomenilo, da bi mi nekdo sicer pospravljal in likal ipd. zraven pa utrujal, da otroka razvajam in da kaj vse ne delam prav... user posted image

No, danes je user posted image  stara skoraj deset mesecev, spi še vedno ne kaj preveč, ampak je pa večinoma zelo pridna in se imamo super. Pomoč pa še vedno prav pride, ker je veliko lažje pospravit in kaj narest, če otroka lahko nekje pustiš v varstvu.


(odgovor članu Dream)
Neposredna povezava do sporočila: 52
   RE: Kako vam je uspelo
21.7.2008 21:37:19   
Massa26
Ja, pa še to, kot je že ena napisala.. če dojenček spi oz je dokaj miren tudi, če ne spi, lahko vse delaš in greš povsod z njim.. če pa ne spi in je v budnem stanju potrebna 100% animacija in še kaj, da je zadovoljen.. pa kavice ipd. odpadejo.

(odgovor članu Massa26)
Neposredna povezava do sporočila: 53
   RE: Kako vam je uspelo
21.7.2008 21:42:45   
majra
Jaz sem se pa odločila, da bom prvih 10 dni po porodu pri moji mami. Ne vem, verjetno me je bilo strah kako bo vse skupaj potekalo, kako se bom znašla. Imela sem to možnost in sem jo izkoristila, če je ne bi imela, bi pa prav tako vse sama naredila. Sem pač izbrala lažjo pot zame user posted image  In še enkrat bi se tako odločila, sploh zato ker sem bila ful šivana in nisem mogla niti hodit, kaj da bi še kaj delala. Je ful pasalo, da nisem rabila kuhat, likat in podobne zadeve, da sem se lahko posvetila samo nama dvema, da smo se lepo spoznale.
Pri naslednjem pa vem, da si tega luksuza ne bom privoščilauser posted image

< Sporočilo je popravil majra -- 21.7.2008 21:44:08 >

(odgovor članu Massa26)
Neposredna povezava do sporočila: 54
   RE: Kako vam je uspelo
21.7.2008 22:52:27   
lenika
IZVIRNO SPOROČILO: majra

Jaz sem se pa odločila, da bom prvih 10 dni po porodu pri moji mami. Ne vem, verjetno me je bilo strah kako bo vse skupaj potekalo, kako se bom znašla. Imela sem to možnost in sem jo izkoristila, če je ne bi imela, bi pa prav tako vse sama naredila. Sem pač izbrala lažjo pot zame user posted image  In še enkrat bi se tako odločila, sploh zato ker sem bila ful šivana in nisem mogla niti hodit, kaj da bi še kaj delala. Je ful pasalo, da nisem rabila kuhat, likat in podobne zadeve, da sem se lahko posvetila samo nama dvema, da smo se lepo spoznale.
Pri naslednjem pa vem, da si tega luksuza ne bom privoščilauser posted image


Če si mož vzame očetovski dopust lahko tudi on to počne, vsaj moj je. Kaj je pa mož rekel na to, da njegove pravkar nastale družine 10 dni ni bilo doma?

< Sporočilo je popravil lenika -- 21.7.2008 22:53:34 >

(odgovor članu majra)
Neposredna povezava do sporočila: 55
   RE: Kako vam je uspelo
22.7.2008 1:15:56   
Pi-kica 1
Res je mnogo odvisno od otroka, kakšen je. Prvi je bil zelo zahteven, sama sem bila zelo mlada, živela sem pri starših, pa m je vseeno bilo zelooo težko, kljub temu, da so mi starši pri vsem pomagali. Pri tadrugem pa sva bila z možem za vse sama, niti nisva od nikogar pričakovala nobene pomoči. Res pa je, da je mož od prvega dne, ko sva prišla domov, enakovredno skrbel za otroka in za gospodinjstvo.
Mi pa ni bilo nič težko. Res. Vse je šlo tako z lahkoto, ker je bil otrok nezahteven, ali pa sem jaz drugače gledala na materinstvo, kot pri prvem. Dokler ni pri letu in pol hudo zbolel. Ampak to je že čisto druga zgodba.

(odgovor članu lenika)
Neposredna povezava do sporočila: 56
   RE: Kako vam je uspelo
22.7.2008 8:05:40   
zmajči25
Kot sem že prej napisala je veliko odvisno od otroka. Sej gospodinjska opravila (kuhanje, pospravljanje, likanje) niso bila noben problem, ker sem jih opravljala tudi pred rojstvom tamale, problem je bil v tem, da se je user posted image  skozi drla, kamorkoli, kakorkoli smo šli, razen če ni bilo nošenja, 100% animacije in ukvarjanja z njo. Večerje zunaj, kavice s kolegicami, gledanje TV,... vse je odpadlo, ker enostavno nisi mogel biti zunaj s dojenčkom, ki se je na vse pretege jokal, če si ga samo položil v voziček ali dal en grižljaj v usta. Tako, da tiste, ki imate user posted image , s katerimi lahko greste ven na večerjo, na klepet s kolegicami, verjamem, da vam ni bilo težko. Prav tako, če ti user posted image  spi v kosu kakšnih par ur, potem je že vse lažje. Da pa ne moreš spat ne podnevi ne ponoči v kosu več kot 2 uri, pa verjemite, da je grozno. Meni na žalost ni nihče pomagal (mama mi je včasih kaj skuhala), mož je čez teden odsoten, tako da sem bila 24/7 s user posted image  sama za vse. In prekleto bi potrebovala še ene roke, ki bi malo počuvale, da grem vsaj v miru pod tuš ali na WC, niti ne na kavo s kolegico, ker bi to bilo že preveč razvajanja zame. Tiste, ki nimate (niste imele) zahtevnih dojenčkov, ne morete razumeti nas, ki smo šle skozi to in mislite, da kompliciramo ali smo lene.

(odgovor članu Pi-kica 1)
Neposredna povezava do sporočila: 57
   RE: Kako vam je uspelo
22.7.2008 8:13:47   
scubadiver
IZVIRNO SPOROČILO: Massa26

Ja, pa še to, kot je že ena napisala.. če dojenček spi oz je dokaj miren tudi, če ne spi, lahko vse delaš in greš povsod z njim.. če pa ne spi in je v budnem stanju potrebna 100% animacija in še kaj, da je zadovoljen.. pa kavice ipd. odpadejo.


Tudi naši je potrebna animacija in to ves čas. Če spi dvakrat po pol ure na dan sem že res srečna. Je pa res, da se da pojest ker se animira tudi sama, kot sem že prej pisala. Ampak ne boš me prepričala da ne moreš na kavo s prijateljico. Ok tud če otroček ne mara bit v vozičku, v naročju pa menda zdrži pol ure?


_____________________________

28.11.07 se je rodila naša princeska Lana


(odgovor članu Massa26)
Neposredna povezava do sporočila: 58
   RE: Kako vam je uspelo
22.7.2008 8:16:36   
Olivija
pri name je bilo tako, da je bil on prvih 6 tednov doma in to pri obeh, krasno. V življenju še nisem bila tako naspana in spočita.

Naprej sem imela pa tudi srečo, ker mi je pri ta prvi moja sestra delala družbo, ki je takrat diplomo pisala, pri ta drugi pa mami.  In priznam, jaz bi ziher fasala poporodno depresijo, če bi bila večinoma sama.

(odgovor članu Dream)
Neposredna povezava do sporočila: 59
   RE: Kako vam je uspelo
22.7.2008 8:30:41   
zmajči25
Scuba, ni zdržala pol ure v naročju, če si z njo sedel za mizo, ampak si moral šetat, pa prepevat, pa ropotat z ropotuljicami, .... v voziček se usest, ni šans, za mizo sedet, ni šans! Tako, da kavica ni prišla v poštev, če nisi hotel prepodit celega lokala zaradi otroškega joka. Ne boš verjela, ampak mi prvih 6 mesecev vozička sploh rabili nismo (posledično smo ga tudi prodali), ampak smo povsod šli s kengurujčkom in še to za zelo kratek čas, ker se je tudi tega zelo hitro naveličala. Če sem hotela poklepetat s kolegico, smo šle na sprehod s kengurujčkom pa še to samo za kake pol ure, potem pa je bilo treba nosit. Sej razumem, da ne moreš verjet, ker je tvoj user posted image  drugačen, sem tudi jaz na začetku mislila, da je z mano kaj narobe, potem pa me je pomirila sodelavka (ki ima tri otroke), ki mi je rekla, da če bi bila prva dva otroka tako zahtevna, kot je najmlajša, bi imela samo enega. Iz tega razloga tudi jaz (zaenkrat) ne mislim več imeti user posted image , čeprav sem pred rojstvom tamale hotela imeti vsaj še enega otroka. Je pa vedno lažje, sedaj je stara 28 mes. in se da vse z njo lepo zmenit pa tudi spi ponavadi celo noč (trkam na les).   

(odgovor članu scubadiver)
Neposredna povezava do sporočila: 60
   RE: Kako vam je uspelo
22.7.2008 12:55:11   
lenika
IZVIRNO SPOROČILO: scubadiver

IZVIRNO SPOROČILO: Massa26

Tudi naši je potrebna animacija in to ves čas. Če spi dvakrat po pol ure na dan sem že res srečna. Je pa res, da se da pojest ker se animira tudi sama, kot sem že prej pisala. Ampak ne boš me prepričala da ne moreš na kavo s prijateljico. Ok tud če otroček ne mara bit v vozičku, v naročju pa menda zdrži pol ure?



V prvem stavku si napisala, da ji je potrebna animacija ves čas, nato si pa napisala, da se tudi sama animira.user posted image  Drugače pa ne, naš ni zdržal za mizo v naročju pol ure, kaj pol ure, niti eno minuto ni zdržal, pa ne pretiravam. Če si ga nosil in si se usedel samo za 5 sekund, pa že ni bilo več dobro. Tako da ne moreš tega trdit, ker se otroci med seboj resnično razlikujejo.
Je pa res, da enkrat to vse mine in pozabiš, spomniš se pa ob takšnih temah.

(odgovor članu scubadiver)
Neposredna povezava do sporočila: 61
   RE: Kako vam je uspelo
22.7.2008 13:18:05   
Dadi
No mene je moja mam tudi spraševala če bi prišla po porodu domov da bi bila doma in bi imela pomoč. Živiva namreč sama cca 75 km stran od babic. Ampak sem ji takoj povedala da ne, da bomo pač že sami zmogli in se znašli. In tako je tudi šlo.
Po prvem porodu je prišla tašča po 14 dneh mal pomagat za kakšne 14 dni potem sva pač sama gurala...No itak je bil moj na očetovskem tko da je on gospodinjil. Po drugem porodu smo pa tudi prvi teden sami gurali, ker sva tako z možem želela. Po desetih dneh je pa spet tašča prišla pomaga in mi je kar pasalo, ker z dvema malima je bilo kar naporno. Vsaj dokler se nisem skupaj sestavila od poroda. Pol smo bili pa spet sami, jaz z obema otrokoma doma(razlika je 15 mesecev) in je bilo kar naporno če gledam nazaj. Takrat se mi ni zdelo tako hudo.:)

Smo se naučili sami postaviti na noge kot družina...ko bo naslednje dete bosta pa moja dva mulčka že tolk večja da bo lažje..že sedaj bi bilo.

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.

(odgovor članu lenika)
Neposredna povezava do sporočila: 62
   RE: Kako vam je uspelo
22.7.2008 13:24:53   
r1ta
Tudi jaz sem bila sama za vse in je šlo. Prvih pet dni sem imela pomoč na domu, ki jo v NL nudijo potem sem se pa morala osamosvojit. Tašča je doma čez cesto in se je sicer ponujala za varstvo, ampak sem se ji vljudno zahvalila, ker sem bolj potrebovala pomoč pri gospodinjskih opravilih, katerih nisem bila zaradi CR zmožna opravljati in ne za varstvo. Vsak bi malo ujčkal spečega dojenčka, likalnik in sesalec pa ji nista dišala. Pa nič!

_____________________________

I have no special talents. I am only passionately curious.
(A. Einstein)


(odgovor članu Dadi)
Neposredna povezava do sporočila: 63
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 2 [3]
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 2 [3]
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Kam z otroki za noč čarovnic 2024?
Letos bodo noč čarovnic po Sloveniji zaznamovali številni dogodki za otroke, od zabavnih delavnic do strašljivih dogodiv...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Razpoloženje v času nosečnosti.
Admin

Ste med nosečnostjo imeli nenadne spremembe razpoloženja?