Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: scubadiver
IZVIRNO SPOROČILO: Ankica
 Ko ste že zašli na počitnice in sproščenost, sem se spomnila še ene podrobnosti:
Mene je zelo motila nespontanost. Saj je res, da lahko z otrokom delaš praktično vse, ni problema, ampak ne moreš pa se tisti trenutek, ko te prime, nekaj tudi narediti. Tudi če je npr. poklicala kolegica, če se dobimo na kavici, je to pomenilo čez dve uri. Prej sem vzela torbo, vrgla nase nekaj cunj in šibala. V 5. minutah. Po porodu pa je bilo treba najprej mene zrihtat, pa razmišljat, ali imam dovolj blazinic, da mi ne bo mleko curljalo skozi majčko , potem je bilo potrebno zrihtat voziček, cunje za malo, malo preoblečt in se se končno zbasat v dvigalo in v kafič. Nobene spontanosti. Sliši se absurdno, vem.
Mah odvisno je samo od tega kolk kompliciraš..
Jaz sem prej rabila 5 minut, zdej jih rabim pa 10 da grem na kafe.
berem tudi druge odgovore, kako so pogrešale čvek s kolegicami.. Jaz grem vsaj enkrat dnevno na čvek s kolegico. Seveda napokam pikico in grem z njo. Ne vem kaj bi me omejevalo?
Jaz nisem prikrajšana za čisto nič odkar imam otročička in ničemer se ne odrekam. Ok, pogrešam edino to, da se ne morem več potapljat skupaj z mojim. Gre na potop al en al drug, skupaj pa ne moreva it. Ampak v primerjavi s tem kar mi materinstvo in moja pikica da, to res ni niti omembe vredno!
Scubadiver, saj ne pravim, da zdaj česa ni ali da sem za kaj prikrajšana ali se odrekam. OK, naša je zdaj stara dve leti, itak ni več noben problem. Ampak spontano ni nič, vsaj v začetku ne. Ne moreš kar vse spustiti iz rok in skočiti, ko te prime. Ne moreš zvečer kar reči, daj, greva na eno pijačko (itak greva samo enkrat na leto), ampak moraš prej zrihtat varstvo. Ne moreš v šoping ob dvanajstih, ker je treba takrat otroka dati spat, ker je drugače tečkan, ker je utrujen. Ne morem možu sredi dneva reči, jaz bi se pa malo stiskala, ampak je treba počaka na večer  .
Je, seveda je, vse, ampak ne spontano. Moraš si stvari organizirat.
Npr. tisti primer s kavico: jaz sem se prej usedla na kolo in bila v centru v dveh minutah. Z vozičkom + še vsa ostala logistika, če nisem imela pripravljen nahrbtnik, pač vzame čas. Saj ni problem, se zrihtaš in greš, ampak vseeno nekaj rabiš s sabo. In meni je tista kavica pomenila tisti trenutek vse na svetu, ker grem na kavico lih enkrat na mesec, pa kolegice so vse po službah, edini stiki z odraslimi, ki sem jih imela, so bili 80-letni upokojeni sosedi.
In šele zdaj, ko sem spet aktivna na službenem področju, vidim, koliko sem to pogrešala, da sem nekje na nekem podorčju samo jaz. Ne mož, ne kolegi, ne hčerka, ampak samo jaz in moje delo.
Saj pravim, pri vsakem je nekaj drugega. Ampak kot sem že rekla, ne bi zamenjala zdaj za prej.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
