tehnofil
|
IZVIRNO SPOROČILO: kiki13 želim slišati čimvečkrat punca spokaj. Punca NE spokaj. IZVIRNO SPOROČILO: kiki13 Problem je moj mož. Njegovo obnašanje. Njegovo zmerjanje. Njegovo ljubosumje, njegova ignoranca. Kot vedno. V vsakem odnosu lahko pride do takšnega skrajnega obnašanja. Vendar v vsakem odnosu do tega ne pride. Zakaj. Ker se ne zgodi naenkrat ampak nastaja postopoma. Postopoma si dovoli biti vedno bolj nesramen, napadalen,... Torej to ni njegova lastnost, ampak je to njegovo obnašanje, ki je zraslo od malega do vedno večjega do neznosnega. IZVIRNO SPOROČILO: kiki13 *moj mož spi v drugi sobi, midva z otrokom pa v spalnici. Njegovi izjavi: ''moram se spočit ker hodim v službo'', Družina mora biti skupaj. Ker ti je bila njegova izjava sprejemljiva, tudi spita narazen. IZVIRNO SPOROČILO: kiki13 *Seksal ni z mano od 25.12.2006 To je pač posledica ločenega spanja. Včasih nastane kmalu, včasih pa šele po nekaj letih. IZVIRNO SPOROČILO: kiki13 * Vedno mi govori, da potrošim ves denar, Je slaba navada, ampak je res to kakšen razlog. IZVIRNO SPOROČILO: kiki13 * sem se morala enkrat z otrokom zaklenit v sobo, ....in do naslednjega sestanka so se zadeve doma malo uredile Gre za enkraten primer iz katerega sklepam, da po naravi ni tak. In ženske bi te zato kar poslale v varno hišo? IZVIRNO SPOROČILO: kiki13 * udaril me še ni, je pa nedolgo nazaj poskušal vendar sem se ubranila. Še ena potrditev, da nasilje ni v njegovi naravi. Ker se nisi ubranila ampak si se samo postavila po robu in to je bilo dovolj. Ker če bi te res hotel se ne bi mogla ubraniti, je tako? IZVIRNO SPOROČILO: kiki13 * ko je vse po njegovem je O.K., čim naredim kaj drugače Spet grda navada, ki lahko pride vse do neznososti. Ampak ne nastane naenkrat. Raste postopoma. Tudi meni se kdaj zgodi. Pa sem ustavljen dovolj zgodaj. IZVIRNO SPOROČILO: kiki13 Zameril se mi je do kraja... Ne razmišljam drugega kot to kako lepo bi bilo ko bi imela mir in ko se ne bi pred vhodnimi vrati tresla preden bi vstopila v strahu kaj sem ali bom spet naredila narobe. Saj vsaka stvar za sebe niti ni takšna, nevzdržna. Ampak skupaj pa nastane način življenja, kakršnega si nihče ne želi. Dovolj je že tesnoba v prsih, kaj šele pogosto prepiranje. IZVIRNO SPOROČILO: kiki13 * ga imam dost, pa mi je rekel da naj kr grem, da otrok pa ostane z njim. ... Mene je res strah. Vsega je zmožen. Ve, da me drži z otrokom v šaki, zato pa se tudi tako izživlja nad mano. Pa saj ti ni treba nikamor iti. Tako nima razloga za takšne grožnje. V bistvu živiš po nekih pravilih, katera si sprejela, postopoma. Ampak ta pravila ti ne pašejo (ja menda). Torej ne odhajaj ampak spremeni pravila. Verjetno se že dolgo nista pogovarjala. Vprašanje je ali se sploh znata pogovoriti, ali pa sta se sploh kdaj znala. Ne glede na to pa sem prepriča, da si tudi on ne želi takšnega življenja. Vem da si prizadeta globoko in da je zato sedaj ti res težko reševati situacijo. Ampak prepričan sem, da bi se jo še dalo. Pa ne s terapevti in svetovalci ampak precej težje - s srcem. Prvo moraš v sebi najti moč in pogledati, kaj se skriva za vso to kontrolo, grožnjo, prepiri. Za vsem tem se skriva želja po sreči. Za vsako zahtevo, ki jo ima v glavi in hoče da narediš točno tako kot si je zamislil se skriva obljuba, da potem bi pa bilo dobro. Bi bil za korak srečnejši. Za vsakim prepirom se skriva želja dopovedati drugemu, da imamo prav, ker bi tako bili malo bolj srečni. Vedno gre za iskanje sreče. Za vsako grožnjo se skriva strah izgubiti še to kar ima, čeprav to kar ima še mora "urediti" tako da bo srečen. In vse to v bistvu prinaša nesrečo. Tebi, njemu in otroku. Seveda vsak to ne vidi, je tako zatopljen v iskanje zadovoljitve želje po sreči (katere niti ne zna definirati), da postane pomembno samo dosežti svoje. I ti. Ti si prizadet. Blokirana. Zamera ti onemogoča pogledati v bistvu njegovo bedo. V resnici njegovo izgubljenost, ki je pripeljala do izgubljenosti obeh. in sprašujem se, kako naj ti povem rešitev, če je v tebo sovraštvo že tako razraščeno. Spomin se vajinih načrtov, želja. Načina življenja. Sta se kdaj pogovarjala, kako bosta živela, kako bo zgledala vajina družina? Če sta se, potem odlično. potem imata skupno željo, le način sta zgrešila. Če se še nista je čas da se začneta. Da se začneta pogovarjati, kakšno življenje si želita. Ampak tu je en keč. Za oba je pomembno da sta bolj kot govoriti pripravljena poslušati. Še več. Celo slišati. Ne opisuješ pijančevanja, ne vsakodnevnega pretepanja, ne prevare. Zato sem še bolj prepričan, da vama obema manjka pogovor. Verjamem, da ga ti ne potrebuješ, da bi vedela kaj je dobro in kaj ne, ampak on to potrebuje. Poslušaj. Ti si se z njim poročila. Ti si obljubila biti z njim v sreči in nesreči. Seveda si nisi predstavljala, da ravno partner lahko povzroča nesrečo. Ampak razumi, tvoj mož je padel v nesrečo. Ne loči več kaj je dobro za družino in kaj ne. Zberi moči in mu podaj roko. Ti si razumna, zato verjamem, da to zmoreš. Ko bo primeren čas (ne prepirate se ves čas, vsak čas), ko bosta imela mir. ga vprašaj: Kaj si želiš od življenja?. In poslušaj. Samo poslušaj. Vživi se v njegovo željo biti srečen. Ne v način doseganja sreče (da narediš vse kar si on zamisli točno tako) ampak kje bi rad stanoval. V večjem stanovanju, hiši? Kakšni bi rad, da bi bili njegovi otroci. Kako vidi družino čez 5let. Čez 15 let. In pričakuj, da bo pogovor zaneslo v stran, zato bodi pozorna in stalno pogovor usmerjaj na to, kakšno življenje si želi. Tak pogovor imata lahko večkrat. Presenečena boš da bodo želje podobne tvojim. In kmalu bo prišel čas, ko bo tudi njega zanimalo kaj si želiš ti od življenja. In takrat mu povej tisto, kar si danes najbolj želiš: IZVIRNO SPOROČILO: kiki13 Ne razmišljam drugega kot to kako lepo bi bilo ko bi imela mir in ko se ne bi pred vhodnimi vrati tresla preden bi vstopila v strahu kaj sem ali bom spet naredila narobe. IZVIRNO SPOROČILO: kiki13 želim rešit to od doma. Samo težko je začet. Premagaj užaljenost, prizadetost, zamero. Začni z ljubeznijo. Zberi jo v sebi, v svojem srcu in odprla ti bo vsa vrata. Zato punca NE spokaj.
|