karamela6
|
Ojla bejbe!
Evo, končno sem si vzela čas, da spet po dolgem času napišem par besed.
Čestitam vsem novopečenim mamicam, ki so rodile v tem času, ko me ni bilo!
Najina Nina je res en priden deklič. Ponoči lepo spi, od 4 do 6h v eni rundi. Je ne zbujam, počakam, da to stori sama. Ker torej ponoči izpustim en obrok, poskrbim, da ga nadoknadim podnevi. Jutri patronažna prinese tehtnico, da vidimo, kje smo.
Zaenkrat imam mleka dovolj - se tudi trudim veliko pit in jo pristavit k prsim kadarkoli želi. Posebej ne pazim na prehrano, le svežega sadja in zelenjave še nisem jedla. Morala bi več počivat, pa stalno najdem kaj za pospravit, postorit ... bom delala še malo bolj na tem.
Moj dragi mi zelo pomaga, tako pri kuhanju, kot pri previjanju Nine. Pozno popoldan jo odpelje na spehod in je lažje. Drug teden gre že nazaj v službo, ampak samo za 1 teden, potem bo spet 1 teden doma - takrat nameravamo k mojim domov.
Kar se kg tiče, sem že na svoji teži, celo pol kilce manj imam kot pred zanositvijo. Imam pa malo pod popkom, na vsaki strani, par grdih vijočilnih strij - pač spomin na mojo prvo nosečnost. Vse spada zraven očitno.
Sem vam pa še dolžna svojo porodno zgodbo, kajne?
No, takole je bilo:
Nedelja, 20.7. zvečer - 9 dni po pdp, končno prvi lažni popadki. Umirijo se v dobri urici. Zjutraj, v ponedeljek, 21.7. sem bila naročena na sprožitev poroda. Ker je bil na amnioskopiji drug zdravnik, kot dva dni nazaj, je predlagal, da počakamo, da pa bom tako ali tako prišla še isti dan nazaj - ker se pa le nekaj po njegovem dogaja. In res, že na poti domov me je začelo špikat. In tako cel dan - saj sem vam še javljala kako je. Oba z dragim sva cel dan poležavala in se nekaj čez 20.uro, ko so se popadki pojavljali že 1h na 5 min, spočita odpravila proti P. Sprejem 20.40. Pregled in ctg - odprta slabe 4 prste. Sledil je klistir, ki je bil popolnoma neboleč. Potem sem šla na hodnik k dragemu in se sprehajala. Popadki so postajali čedalje močnejši, ob vsakem sem se naslonila na dragega in ga predihala. No, okrog 23h so me poklicali v porodno. Spet ctg. Nato so mi predrli mehur. Prišel je še moj dragi, jaz pa sem se že zvijala ob popadkih. Dodali so mi kapljico ali dve umetnih popadkov, a jih po 5-ih minutah prekinili, ker so videli, da so moji dovolj močni. Vmes me je babica spet pregledala - lepo sem se odpirala, otroček je pritiskal navzdol. Potem so me še pustili predihavat popadke, ki pa so bili čedalje hujši. Ko je babica videla, kako se zvijam od bolečin, mi je ponudila protibolečinske možnosti. Takrat sem jo še zavrnila, vendar sem po 10 minutah že goreče prosila, da naj mi čimprej nekaj dajo, če še ne misli bit konec. In potem sem se nahitro odločila za ultivo, podpisala z nekimi kracami ravno med popadkom in si tako za malenkost olajšala zadevo. Popadke sem sicer še vedno zelo dobro čutila, morda 10% manj, so se pa razmiki med popadki malo povečali in sem se lahko vsaj malo spočila. Prej sem ravno predihala enega, se je že začel drugi. No, sledil je še en pregled babice in nato odločitev, da bomo rodili. Najprej parkrat na boku, pa na hrbtu, pa pset na boku - ni in ni šla glavica ven. Niso me hoteli rezat, jaz pa sem zaradi pomanjkanja moči nehala pritiskat takrat, ko je manjkalo še čisto čisto malo, da glavica pogleda ven. No, pa je spet zdrknila nazaj not. Tako je bilo sigurno enih 5x! No, potem pa končno glavica zunaj - česar niti nisem čutila kot olajšanje. Potem je babica poklicala še dve sestri - ena ji je pomagala raztegnit spodaj, ena pa se mi je oprla na trebuh - tu je bil vrhunec bolečin. Zakričala sem, kot bi me klali. Potem pa olajšanje in dobili smo najlepšo punčko na svetu - ura:1.45. Lepo, zdravo deklico, ki je v trenutku povzročila, da sem postala drug človek in da sem v večini pozabila na prestane bolečine. Ne znam opisati občutij, ki sem jih doživljala, ko so mi jo prvič položili na prsi in ko sem jo prvič podojila. Ali sploh obstaja še kaj lepšega???Dragi je bil čisto vzhičen, sploh, ko je moral prerezati popkovino in ko je najin mali zakladek dobil v svoje naročje. Jaz sem dobila nekaj notranjih šivov in pa nekaj "klamfic", ker se mi je malenkost strgal presredek. Tukaj se moja porodna zgodba zaključi. Sledil je počitek, potem pa novo življenje mamice in njene male punčke. Vsi neznansko uživamo v vlogi družine, saj naju je mali sonček z dragim še toliko bolj povezal. Skratka, blaženost ...
se beremo ...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
...čep je šel te dni in sedaj čakam...in čakam... 
! 
