Freycha
|
joj mateya24 kar stisnilo me je, ko sem prebrala, kaj vse preživljaš...... pa razmišljam, da jaz tu piz.dim v končni fazi zaradi neke življenjsko nepomembne stvari, ti pa na drugi strani MB-ja preživljaš pravo nočno moro Zato moje iskreno sožalje ob izgubi otročka. Pa čisto verjamem, da je telo odpovedalo. Ob takem stresu bi vsakemu Kar se pa Zale tiče, je pa tudi hudo, ampak nihče ne more predvideti, kako se bodo stvari obrnile. Če niso zdravniki, ki so za to res usposobljeni, kako naj bi ti? Zato je brez veze krivdo valiti nase. Je pa to najbolj pogosto in tudi normalno. Ampak moraš se zavedati, da ljudje z epilepsijo živijo dokaj normalno. Ok, ne morejo imeti izpita za avto, ampak to za njih res ni konec sveta. Zala pa zdaj, v tem občutljivem obdobju rabi vso podporo mamice, zato probaj dati to čimprej čez, znebi se občutka krivde, pogovori se svojim dragijem. Ti pa tudi polagam roko na srce, da si poiščeš kako pomoč. Kakega psihoterapevta, ali psihologa, da se skupaj pogovorita o tem. Samo ne psihiatra, oni znajo samo tabletke napisati...... V vsakem primeru pa ne odrivaj dragega stran od sebe, ker vse to čuti tudi on in rabita en drugega, da dasta to čez. Lej, jaz se ti ne bom usiljevala, ampak če rabiš kak pogovor, pomoč, idejo ali predlog - karkoli; menda še imaš mojo cifro, pokliči me, pa se magar dobiva pa malo počvekava...... javi se kaj!
|