Mandek
|
IZVIRNO SPOROČILO: lea23 ko sem 2 leti nazaj kupovala nov avto, sem se slepo zaljubila v citroena c2. imela sem skupaj z delnicami takrat našparanih nekje zdajšnjih 5.000€. pa sta se oče in mama sama ponudila da mi prispevata zraven še onadva 5.000€. tako sem si lahko kupila nov avto. ampak če se onadva takrat nebi sama ponudila, bi si pač še kakšno leto ali dve počakala in šparala denar in si ta avto kupila kasneje. ali pa pač kakšnega 2,3 leta rabljenega.ali bi pa v končni fazi tudi še ene par let vozila stari avto ki je bil še čisto ok...... nekaj tednov nazaj sem bila povabljena na poroko, in sem šla skupajz mami kupovat kej novega za oblečt in obut.. pa sem kupila ful luštne čevlje za 80€.. sem mal odlašala, ampak na koncu sem si rekla ajde jih bom kupila. potem sva pa šle še v bato, pa sem spet najdla ene salonarje za 70€ ki so mi bili ušeč, pa sem rekla da jih ne bom kupila ker sem si že itak ene čevlje kupila tistidan.. pa je rekla mami: ah pusti, ti bom jst plačala pa zadnič sem šla v h&m v city park kupovat za tamalo poletna oblačila.. kratke bodye, oblekice, kratke majčke, tanjše hlače,.. mami je šla z mano, pa je pri blagajni kar rekla da bo ona plačala in takoj je blagajničarki dala kartico pod nos. pa ni bil znesek tako mali.. nekje okoli 120€. najprej sem ji rekla da bom že sama plačala, sej je moja hčerka, ona pa je vseeno vztrajala pri svojem.. Lea23, poznam podobne zgodbe, ker so mamice kolegic istePri meni se to ni nikoli zgodilo. Ampak sem se navadila. Začneš delati, ker vidiš, da moraš za vsak kos bluzice ali hlač ustvariti posebno proceduro prilizovanja. In sčasoma se ti ne da več. Nekako odrasteš in si misliš- pa naj imata. Zanimivo je, da sem bila vedno prepričana, da nimata denarja in da jima moram pomagati. In s plačo, ki jo imam, pomagam pri skupnih računih in stroških, ki jih imava z dragim. In decembra lani sem klicala mamico, da peljem njo in staro mamo po nakupih. Misliš, da je rekla, da nima denarja in naj privarčujem ali sebi kaj kupim? Nikoli. smili se mi moja stara mama, ki ima res mizerno penzijo in komaj preživi. Kljub vsemu pa sem takrat obema z največjim veseljem kupovala cunje, čevlje...In stari mami bom še pomagala, ker mi je v največje veselje. Ampak, ko sem si prišla gor, koliko denarja imata onadva...Tu se pa zgodba konča. Že, ko je sestra zaključila šolanje in je bila cela DVA meseca na zavodu kot iskalka dela, je mogla doma plačevati za stroške. Od tistega bogega nadomestila od denarja...In mami je komaj čakala, da gre na zavod ali v službo, da bo lahko obirala lastno hči, ki se postavlja na noge. Edino bolelo jo je, ko se je, pametna punca, odselila. Kapo dol. Kar pa opisuješ ti, Lea23...je nekaj, o čemer sem tudi jaz dostikrat slišala in razmišljala. Po moje bom tudi sama takšna, ko bo šlo za mojega otroka. Komu pa, če ne svojemu? Čisto tako kot je napisala že predhodnica...
|