|
ronja -> RE: partnerjev otrok in praznovanje (19.6.2008 14:07:39)
|
Uh, jaz bi postavila partnerja pred babico... Otrok je del njega, če ti to sprejmeš in celo babica (ok, ji je malo neprijetno, ampak ga je povabila) pa res ne vidim ovir, da ne bi šel! Zaradi tistih par starih tet v 5. kolenu, ki bojo itak vedno mele kaj za povedat, ker pač nihče ni popoln... Pa kako mali otrok sploh lahko kje ni dobrodošel in zaželen???[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
Jaz bi ju torej vzela sabo, če bi kdo imel kaj za pripomnit, bi se pa nasmejala, da si ti s fantom, dobila še otroka gratis, a ni to fino! Pa še s plenicami se ti ni blo treba matrat in rojevat in vse to! In pri vajinih otrokih bo mel oči že izkušnje... In me zanima, če bi mi imel kdo jajca kaj nazaj odgovorit...
In ja, če mene moj lubi ne bi postavil na prvo mesto pred vsemi svojimi sorodniki, se ne grem več. POvem mu, če zrihta takoj, ok, če ne, pa nimam kaj z njim počet... Mislim pa babico daš prej, no! Jaz sem bila na robu že, ko lubi ni dovolj odločno povedal svoji mami, koliko obiskov in kje so meje... Pa mu je mama, ne babica... Pri meni se tole ne bi izšlo, jaz bi spokala, če nekdo ne bi sprejel moje male, pa naj bojo to babice od nevemkoga ali moje prijateljice ali kdorkoli... ni treba da je povsod in vedno zraven, ampak če ga dobi za vikend, se mi zdi prav da greste skup!
Ja itak, da ne boš mogla ustrečt vsem! Saj v tem je čar ljubezni, da daš tiste, ki jih imaš raje, na prvo mesto! In seveda to zahteva svojo ceno. Brez problemov se odtujim od kateregakoli člana družine, ki ne bi sprejel mojega partnerja, vsaj dokler je do mene tako dober, kot je! Če bi me izkoriščal, bi bilo drugo, seveda, ampak takrat to človek itak sam ve...
Razumem, da se ti zdi, da tako najmanj ljudi prizadaneš, ker tvoj partner pravi, da mu je vseeno (po pravici povedano, tudi meni ni za hodit po sorodniških srečanjih in če se le da, se jim ognem), ampak vseeno ga lahko boli bolj, kot pokaže - na to moraš pomisliti... Ker ti je bolj všeč, vidiš stvari tako, kot je najlažje: babica bo srečna, otrok bo itak bolj zadovoljen sam z očkom kot pa v družbi nekih starih tet, ki bi ga grdo gledale in tvojemu lubiju bi bilo tudi lahko tam nerodno in mu paše ne it... Ampak vseeno se postavlja tale tvoj stavek tu na poti: "moja primarna družina je še vedno moja družina in rada jih imam z vsemi napakami"... Se mi zdi, da bolj kot svojega partnerja...
Jaz gledam bolj ozko tu: kdor ne sprejme mojega lubija, od tega se odtujim in mi ni čisto nič žal zato. Že ni bil dober zame!
|
|
|
|