mamuška
|
Pr nas smo dons tečni Začelo se je tko, da vstanem ob 7h, se priklopim najprej na muuu-machine (črpalko- tko jo je krstila od sestrične tamala "masina k mu dela"), potegnem tamalga iz dreka, zbezam ta velicka izpod rjuhe, prštimam zajtrk za ta velcga, nafutram tamalga, ga v drugo potegnem iz dreka, vmes pride tašča k zavesti (jep, imam teden s taščo ), nato ugotovim, da jaz itak še ne smem jest, ker moram v laboratorij na tešče. Pol skiblam sebe in tavelcga mulca, ki najbi bil do 9h na oratoriju, celo pravočasno do vhodnih (izhodnih!) vrat. Pograbim ključe od avta, pridem pred blok in ugotovim, da imam napačne ključe od napačnega avta . Šibam nazaj, vmes se poslovim od pravočasnosti in ugotovim, da tapravih ključev od TAPRAVGA avta ni. Kličem mojga, kje so ključi. V kastlcu. @@@@@ JAZ KLJUČEV OD KASTELCA NIMAM!!!!!!!!!!, kar je znano že enih 14 dni, odkar sem izgubila ključe (o tem kdaj drugič !) Mož se dela tele, jaz norim. Mulc zamuja, odpeljat ga je treba na drug konec mesta in še pešakat ene 15 minut od postaje lokalca. Razmišljam med pustit mulca doma (mulc se seveda cmeri in ga boli bimbo, če se tastaredva ne znata za avte zmenit on hoče na oratorij!), med zadavit moža ali pač reskirat uro in pol, da odvlečem mulca, kamor hoče, z lokalcem in pešfordom. Vmes mi mož začne trobezljat o rezervnih ključih, ki so tam in tam. Iskra upanja ugasne, ko ključ noče v ključavnico, ker je ta zaradi neuporabe (nucamo pač daljinca) zapečena. Tašči na brzino razložim, kako se tamalmu mulacijusu streže in samo upam, da bosta zvozila, brez da bi se tamau totalno zdrl. V glavnem namesto 10 min me dostava mulca stane skoraj 2 uri pa še desc mi nekaj po glavi serje, kako sem si sama kriva. Ko revsknem ene 3 x konkretno nazaj, končno neha sikat. Ko pridem domov, lahko glih spet črpam. Aja, vmes me v labu skenslajo, ker sem prepozna za tešč odvzem Torej zaman stradam do 10:45 Čim stopim skoz vrata in me vidi, se tamalmu odpelje in se začne dret 100 na uro. Žaba razvajena. Logično seveda, ni nič spal, moja tašča je res ena ....kwa pa vem, kwa nej rečem, v glavnem dokler otroc ne govorijo in ne hodjo, je čist neuporabna. Pa še pol si jo otroc zdresirajo tko, da je po njihovem, 105%. Pobašem tamalga, ga odvlečem spat, noče spat, ne more spat, je preutrujen - valjda, spat bi moral 2 uri nazaj. Z veliko truda, ga končno uspem zaspat in dirjam južno delat. Tašča itak pove, da ne ve, kaj sem jaz imela v planu za južno Ko da je to važno, če bi sam krompir nalupla, zihr ne bi mogla falit, tko pa.... se poslovim v mislih od fruštka, zmešam en nescafe, izčrpam mleko in naštimam južno na 3/4. Še ne zadiham, je že tamal pokonc, tečen ko driska, ker je ob napačnem času in premalo spal Sčaram južno na brzake za tamalga, ki zeva ko mali lev, ga nafutram in dam nazajs apt. Tašča lepo počaka, ne da bi karkoli premaknila da bom spedenala otroka in zrihtala južno do konca. Rahlo mi poči film in jo čist lepo pooblastim, naj napuca solato in nalupi in nareže krompir, da bova še midve jedli. Mal bukovo me gleda pa ji razložim, da imam samo en par rok in da na 3 koncih ne morem bit naenkrat. KO ona pazi, da si med lupljenjem krompirja ne olupi še rilca , zrihtam do konca juho iz bučk in meso in ob 14h končno prvič danes jem. Čez 15 min cvili mulc in z nekaj taktike ga potunkam še za 15 min. In čez 15 min še za 15 min , tko da na koncu le sestavi 2 uri nujno potrebnega spanja. Ne da bi sploh zadihala, me spet čaka črpanje mleka, pol se grem mehanika in probam vlomit v lasten avto, kar mi celo uspe. Pomeni, da pridobim uro in pol pri pobiranju in dostavi mulca domov. Super, vsaj nekaj. Z zdelanim mulcem št. 1 pridem domov, kjer me čaka zdelan mulc št. 2. Po eni uri dajanja spat obupam, mulc pa se reži na vsa usta. Ta velkega mulca zmanjka za švoh urco. Pol poje vse, kar najde in ne poje njega. Vmes rata tašča tečna, ker moža ni domov natanko ob minuti, ko naj bi bil doma. Itak, da je cesta samo za njega, ostali miljon avtov pa po luftu leta. Ampak ona ne vozi, nima pojma, kako to zgleda, samo ve, da bi "rada bla vsaj ob 9h doma". Jah, jest bi tud kej rada - pa kwa pol? Vmes nekej govorim s svojo materjo, ki itak nikdar in nikoli nikogar ne posluša in besede interpretira nezmotljivo po svoje in NAROBE, v glavnem ona je nabrala neke borovnice pa to, in zdaj naj bi mi vsi vse spustili iz rok in leteli borovnice jest. Ahm, sm že tm. In ker rečem, da bo K. V NASLEDNJIH DNEH (!!!) prinesel pokazat, kaj so počeli in naredili na oratoriju, ona to vzame, da bo K. ŠE DANES prinesel pokazat blablabla in pojedel borovnice in tralalala - kot da govorim zidu in kot da res nimam drugega dela, kot ves ljubi dan in VSAK ljubi dan skakutat na relaciji mati-dom. In kot da ji ne bi nihče povedal, da gre K. dons s taščo v Cerkno, kamor itak gre 1 x na 3 mes. AMpak to je moji mami itak ful prepogosto, sploh pa brezveze. Se zelo potrudim, da ji prijazno skušam razložit, da je pač narobe zastopila - amšak ne pridem do besede. Ker ona je pa reva in blablablabla .... WTF???? Kakšna reva? Halo? Poklopim telefon, ker DONS MAM PA RES VSEGA POHN KUFR!!!! AAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!!!! Pa ker faktor sem jst komu?!? Pa kera luna je dons?! Pošljem i taščo i mater i mularijo i dedca u tri krasne in se usedel s sladoledom v mrežo, pa ko jih je*e naslednjih 10 min. Čez 10 min je svet za spoznanje lepši, še zmer bi pregriznila vse okrog sebe, ampak se sestavim, da dam tamalga mulc spat, ta velcga spakiram za k tašči, razložim moji materi, da mi je zlo žal, ampak naša galaksija že ima svoje sonce in nič ne izgleda, da bi se še v tem življenju začela vrtet okoli nje, preslišim, kar sledi in spokam moža, tašča in ta velicga mulca skoz vrata. Tko, Zdej vsa penasta visim za mašino in kidam, kar se mi je nabralo. In če še nste opazle - dons GRIZZZZZEM!!!
_____________________________
Dva sončka svetita v naši galaksiji!
|