arneja
|
No, pa še obljubljena zgodbica: sva bila naročena ob 8.40 in sva prišla že kakšnih 20 čez 8 tja. Greva proti vratom za v otroški dispanzer in tam čakata dva Hrvata in rečeta, da je zaklenjeno. Se obrneva na drugo stran, tam še en drug par stoji in reče, da čakata že od 8-h. Pa greva midva čez tista druga vrata, ki so bila odklenjena, ta dva para pa za nama. Je bilo full smešno, ker sva precej hitro hodila, oni so pa šibali za nama, da naju ne bi izpred oči izgubili. In pridemo v čakalnico in sta bila oba para, normalno, pred nama na vrsti, ker so bili za punkcijo. In moj začne nekaj težiti, da kaj sem sploh kaj govorila, da bi morala iti samo mimo njih, in bi bila pred njimi na vrsti, ker pač ne bi čakalnice našli  . Pismo, sva se narežala. Je bil zdravstveni dom zaklenjen, ker je bila sobota, ampak oni so kar pred vrati čakali, namesto, da bi v bolnišnici vprašali, kako priti do Reša. Pa še zjutraj je bilo full smeha, ker je bil nekje papirnati policaj z radarjem postaljen in moj ves prestrašen: Pismo (no, ni tako lepo zaklel ) me je ustrelil! In šele potem vidi, da ni pravi. Pa saj smeh kvečjemu lepo maternico prekrvavi, ni res  ?
Sem bila pa celo pot v avtu full živčna, da me bo Reško poklical in rekel, da se je celica nehala razvijati. Sem okoli 8-h, ko vem, da Reš tja pride, začela gledati na mobija kot nora  . No, na srečo ni klical . Pa v čakalnici me je tudi ves čas zvijalo (spet na drisko, kaj pa drugega), pa sem si potem, ko je Reško prišel en par poklicat, le dopovedala, da če ne bi bilo nobene pikice za naju, bi nama ja takoj povedal, ne pa naju pustil brez zveze čakati v čakalnici. Pa na Ravbar Komandi sem šla lulat, pa sem se potem full z vodo nalivala, da bi imela poln mehur. Potem je bil pa še prepoln, pa sem šla dvakrat po malo lulat, pa s Keglovimi vajami lularijo nekje na sredi komajda zadržala . Na stolu sem pa itak mislila, da mi bo ušlo .
No, sva na vrsto prišla šele ob 9-h. Prideva notri, pa Reško naj se jaz kar pripravim, mojemu da naj oddrsa k mučilnemu stolu (s tistimi copati ali kaj), pa doda, pa da mi poštitamo to npr. Arnejo . Sem mu takoj povedala, da tokrat pa imam štunfe .
No, se spravim na stol, razširim noge in potem zagledam svojo publiko: mojega srčka pri moji glavi, Reša med mojimi nogami , za Rešem dr. Merla (ta ata je pa zlat, toliko spodbudnih nasmeškov kot mi jih je on danes v 20-ih minutah dal, mi jih Reško v celem svojem življenju ne bo), potem še enega precej mladega zdravnika ali kaj, na svoji desni strani pa še gospo Hrvatico (ki mi je, presenetljivo glede na Dejzino pripovedovanje, podelila nasmešek), za njo Hrvata, potem pa še embriologa, ki ga še nikoli nisem videla (s temnimi lasmi, kdo je to ??). V glavnem smo bili jaz in šest tipov . Pa še ena ženska. Če pa zdaj nismo dete dobro notri dali, pa tudi čudno . Na ekranu je bila pa slikica najine pikice. Ko sem zagledala, da je 4-celična, se mi je kar smejati začelo  .
No, me Reško začne čistiti, pa mu Merlo nekaj začne govoriti. Pa mi Reš reče, če sem imela konizacijo. Sem rekla, da ne ravno konizacije, ampak da so mi z lasersko nitko spremembe odstranjevali. Pa on, da sem vsa zabrazgotinjena (se je pa res takrat zdravniku laserska zanka strgala in sem precej krvavela, ker me je razmesarilo  ) in da mi bo moral nekaj odščipniti, da bo notri prišel (pa ni tako zelo bolelo kot je slišati). In da imam kratek maternični vrat. Pa jaz, kaj pa zdaj to spet pomeni, če bom zato težje zanosila. Pa on, da ni panike. Pride embriolog in pove, da sta bili celo obe celici zreli, oplodila pa se je le ena. Pa Reško, no, koliko jih damo? Sem rekla, ja, koliko, če je le eden, a ga boste na pol dali. Pa se on obrne k Merlu in reče: Tale mi pa nikoli dolžna ne ostane, mi vedno kar nazaj pove .
Potem da vame eno plastično paličico in vidi, da ne bo prišel čez zarastline, pa da železno ali kakšno. Pa govori, da bo embriolog posesal pikico v kateter, da je pikica tako mala, da je brez teže. In jo embriolog prinese in potem to stiskajo vame in vsi buljijo meni tja med noge . Je rekel moj, da če je res morala cela bolnišnica priti mojo tamalo gledat  . Pa gre embriolog preverit, če je šla pikica ven, in porednica ni šla (je Reško začel s tisto zgodbico o otrocih, ki že pri transferju nagajajo - se mi zdi, da je Abra isto o tem pisala) in smo ponovili vajo. In potem je Lučka/mali fuzbalerček le ostal/a pri meni .
In Reško, da ne more nikamor pasti, da četudi bo moj grdo vozil po luknjah. No, potem sva dobila listek o postopku s prvo slikico najine pikice, potem sem pa Rešu rekla, da sem mu včeraj nekaj objemčke obljubljala, pa da imam zdaj raje dve riževi Milki s sabo: eno zanj in eno za Čedota, ki je tako dobro zmešal . In se mu je fino zdelo . Pa mojemu je seveda naročil, da me mora paziti .
Joj, punce moje, četudi ne bo na koncu plusek, je to, da sem kočno prišla do transferja, zame ogromen uspeh . Testek pade 5. junija, do takrat pa Prometrium in mali Aspirinček pridno papcat.
< Sporočilo je popravil arneja -- 24.5.2008 19:19:55 >
_____________________________
Veš, kaj? Enkrat bo uspelo!!!
|
Natisni
. 
