Majchi
|
Zdaj pa še poročilo iz službe. Imam krasne sodelavke, ki so me lepo sprejele, spoznala sem po mojem vsaj 50 ljudi (Medis je postal ogromen), sem na sektorju zdravila oz. OTC (brez recepta), in počasi že delam na svojem programu, ki ga moram lansirat septembra (tudi na Hrvaško in Madžarsko). V glavnem, dela bo veliko, in kar mi je najbolj všeč, vse je ful dinamično, skoz se neki dogaja v pisarni, velik je dela, ves čas je pestro, vmes pa tudi smeh in malica,... Zabušavanja tuki nema, tko da mi še na misel ne pride, da bi kakšen rr vmes prižgala .
Lana je pa ful pridna. Zjutraj jo odpeljem k tašči, potem grem v službo. Naša hiša, od tašče hiša in Medis so v radiju 1 km, tko da nimam nobenih težav z vožnjo, gužvo, itd. Zaenkrat tamala nič ne komplicira, ko se gre merkat, v bistvu tud opazi ne. Večerno dojenje sva že skenslali pred kakšnim tednom, ta vikend bom pa še jutranje in potem sva zaključile. Kmal bom namreč mogla že v Francijo za ta program, sicer za ene 2 dni, ampak je vseen dost, da bi mi čist zrukalo ritem dojenja.
Jutri jaz ne bom mogla pridt, ker sem zvedla, da že imam eno izobraževanje od 8-18ih, tko da prletim domov, da otroka ujamem preden gre spat . No, pač pride kakšen tak dan.
V četrtek greva po šihtu Lani kupit darila, naročit narezke, pospravit stanovanje, ker v petek po šihtu bomo imeli praznovanje za njen RD. Tko da kavica ta teden za nas odpade. Upam pa, da se bom drug teden že mal unesla in padla v en ritem. Zaenkrat še folgam stvari, v pon. zvečer sem bila celo pri Indy na šišanju in barvanju .
Splošen vtis je pa tak, da sem ful vesela, da se je začela akcija. Ugotovila sem, da sem takšno življenje po svoje že precej pogrešala. Končno bom spet bolj produktivna, kar me v bistvu osrečuje. Težko mi je edino zjutraj, ko moram dat Lano od sebe, potem pa na njo praktično pozabim, ker je preveč vsega. Dons sem vmes klicala taščo, kako jima gre in ko sem jo v ozadju slišala, mi je tooook hudo ratal, da sem se odločila, da ne bom več klicala. Če bo karkoli narobe, bo itak ona mene poklicala. Pa popoldne kar ne vem, kako bi jo še stisnila in premečkala, da bi se je naužila. Nikakor več ne zapolnim tiste mere ljubezni, ki jo rabim z njo. To se verjetno navadiš... Upam.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Adijo, pamet, kakšna mularija je danes! Me prav razočarajo takole kakšni mulci... 
A samo meni ne uspe pogledat albuma ali je kaj narobe pri tebi? 
. 
. 
