ronja
|
Joj, punce, veste, da sem že mislila, da se ne bom več družila z vami!!! V četrtek sem v službi zakrvavela in to tako zelo močno, da si ne morete mislit! Kar vlilo se je iz mene!!! Sem klicala svojo g., je sestra rekla, da naj se kar takoj spakiram k njim, potem pa ni bilo nikogar, da bi me peljal (lubi na terenu, brat v Nem., sestra itak nima izpita in je v J Am., tašča je pazila mojo malecko, oče je na Primorksem, slučajno bil v LJ, pa ni slišal mobija, dve sodelavki, ki bi jima lahko rekla, sta na simpoziju, šef z biciklom... skratka nikogar... denarja za taksi nisem imela sabo, pa še nisem se niti spomnila na to) in sem se pač počasi odpravila z biciklom, kaj sem pa hotela - hotela sem prit čim prej tja...
Sestra me je vzela naprej (je tako grdo pogledala ostale, ko je vprašala, če spustijo krvavečo nosečnico, da si nobena ni upala pisnit , bravo za sestro!), ko je videla, kako krvavim,me je pa kar takoj na uz poslala. No, tam je bil mali še živ, posteljica pa ful nizko in zato sem tudi krvavela. Me je pa poslala takoj na urgenco.
NO, tja me je potem peljal oče, ki je vmes šel še po mojo materinsko in zdravstevno (ja, jaz sem ena od tistih, ki je ne nosi skoz sabo - mogoče jo zdaj bom,ko sem mela obe  taki...). Tam so me lepo not obdržali, dali so mi buscopan in magnesol proti krčem in dabroston za vsak slučaj, čeprav po moje se za pomanjkanje hormonov ni za bat, glede na to, koliko mi je slabo. Včeraj dop. so me spustili domov in še vedno jemljem buscopan, ostalega ne več.
Prepovedali so mi dvigat  !!!! Dvigat karkoli težjega od 2-3 kile... Prepovedani spolni odnosi , prepovedan ves šport , skratka skoraj vse!!! Hvalabogu pa smem sedet in stat in celo na sprehod smem (seveda pa ne smem nest svoje male dol, niti iz posteljice je ne smem dvignit ). Smem delat lažje gospodinjska opravila, ne smem pa dvignit voka, ne smem nest koša za perilo,.. tak da ne vem, kaj sploh smem delat - brišem lahko prah, pa zrežem korenček ...
Vsaj še en mesec ne smem it delat, kolesarit itak ne, verjetno ne bom smela delat do konca . Pa sem tako mislila, kako bo zdaj vse ok, ker sem imela v prejšnji toliko težav, da sem vse pokurila za vse naslednje... PO statistiki sem si "zračunala", da bo zdaj pa vse ok. No, zdaj pa tole...
Saj če sem iskrena, mi še niti ni tako hudo vse tole, ker sem tako vesela, da je živ!!! Sem bila že skoraj 100%, da je konec - ko sem šla na wc pri g., še nisem lulala, teklo je pa iz mene kot iz pipe - čista lepa sveža rdeča kri... PO navadi to ne pomeni nič dobrega... NO, ampak pri nas smo "tough" in sami borci, očitno in je mali po nama ! Držite pesti za malega v meni in zame, da se bom uspela držat navodil!
Ker je težko - ko imaš čas, da pomisliš, ni problem, ko pa se kaj zgodi, pa nagonsko reagiraš: recimo danes je mala prijela eno škatlo in se je ta prevrnila nanjo in seveda sem skočila in dala škatlo iz nje - kaj pa naj - jo pustim spodaj, dokler lubi ne pride iz kuhinje??? Samo škatla je imela sigurno več kot 3 kile in me je še par ur po tem precej bolelo! Tak da vem, da ne smem in me je malo strah, da ne bi kaj zafrknila, ker si tega otročička res želim - jaz in lubi, vsi!
Zdaj bom sicer doma, bo pa moral bit skoz nekdo z nama s tamalo, ker je ne smem dvignit na stolček, da bi ji dala za jest, ne smem je dvignit iz posteljice, ko se zbudi, ne smem je položit v posteljico, ko zaspi, ne smem je dvignit v naročje, če zajoka, ne smem je dvignit iz tal k sebi, če sedim, skratka groza! Ona je pa navajena, da jo takoj vzamem v roke, če zajoka !
Punce, vsak nasvet dobrodošel! Aja, slabo mi je pa še vedno
Vsem novim dobrodošle!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Jst nevem kaj me daje. Trebuh imam pa že pošteno velik: 
1.1.09 
