aprilčica07
|
Jutro, mater, kašno usrano vreme je tle pr nas, dež dež in spet dež, za kozlat.. Otroci so dobro, jst še kar, moj pa nekaj vmes... Čakamo,d a pride svakinja in familija, da bomo spet jedl, ker nismo že dolgo.. valika: ma saj imamo vsi taka malo slabša obdobja, bistveno je, da si vedla da se ti dogaja neki kar ni dobro in da ti gre na bolše... počasi se boš stabilizirala in bo vse lepše laufalo. Veš, meni se je eno tako ranje dogajalo pred Jakobovim rojstvom (brez kašnega posebnega vzroka takrat) , pol se je nadaljevalo, ko se je mali rodil, ker ni reagiral na uno mašino za sluh in so me prestrašili, da je lahko gluh... ma da niti ne govorim kaj se mi je motalo po glavi.. ko smo domov pršli iz P, sem ko matasta metala vse po tleh, da sem vidla, če je Jakob odreagiral.. ma grozno je blo, no, da ne bom zabluzila, pol, ko je po 5 tednih mašina le odreagirala in smo dobili potrdilo, da je malo ok, pol sem se čudežno začela pobirat..... in je blo počasi bolše, ma je blo na trenutke res težko, zame, predvsem pa za vse okoli mene, ki so to gledali in me mogli prenašat.. mi je rekel moj, pol, ko sem bla že dobra, da je malo manjkalo, da me niso peljali... ker skozi sem jokala, vse je blo črno, ma nevarna sem bla sama sebi, kaj šele malemu.. grozno, zdaj mi ni tolko težko o tem pisat, ampak sem imela na začetku fanj težave si priznat kaj se mi je dogajalo.. tako, da bo šlo, boš vidla... Sicer pa smo tle gori, da si pomagamo in dajemo oporo v vseh trenutkih:):)
_____________________________
Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm
|