Vilika
|
No pa sem... je bilo kar veliko za prebrat za en dober dan nazaj. Moja včerajšnja dogodivščina: V četrtek se mi je majhen svetlo rdeč madež pojavil na papirju po vsakem uriniranju, in po preverjenju očitno ni prihajal iz nožnice . Tako sem sklepala in UPALA, da je zadeva kje na sečilih in ni ginekološko povezana. Popoldan in zvečer pa ni bilo krvi nič več. V petek sem šla navsezgodaj zjutraj torej k osebni zdravnici...v laboratoriju sem dala vodo... in so mi rekli da bo izvid ob 10ih. Pridem ob 10ih nazaj - seveda izvidov če ni bilo. Čakala sem kot budala vsa totalno ZNERVIRANA in v pričakovanju kaj se bo pokazalo. Ob 11ih še vedno ni bilo izvida.. potem so imele 'gospe' še malico.. Tako da sem končno izvedela za rezultate ob 11.30. Itak - brez posebnosti, voda normalna. In nato sem se po hitrem postopku odpravila nastropje višje, h ginekologinji. In na vratih zaglem listič - 4.4. ODSOTNI!! Mislim, mene je skoraj kap! Da ne omenim, da so vmes v laboratoriju še izgubili moj izvid, in potem ko so vse premetali, so mi dali kar en izpis iz računalnjika... Katastrofa ta naša ambulanta in osebje v njej. In tako mi ni preostalo drugega kot da grem v LJ na urgenco. Sem hotela imeti pomirjene živce, in hotela sem vedet kaj je bil vzrok te krvi. je imel slučajno dopust in me je peljal. Kar je sledilo se mi sedaj zdi smešno, včeraj pa niti malo ne: Prideva na polikliniko - in mi sestra pove - PO 20TEM TEDNU NOSEČNOSTI, SE MORATE V PRIMERU PROBLEMA OGLASIT DIREKTNO V PORODNIŠNICO. A vam tega niso povedali? Jaz pa - ne, žal ne. OK, grem pa tja. In potem ona - počakajte, bom poklicala spremstvo. Kaaaj, z se spogledava kaj se dogaja. In res čez 3 minute pride bolničar z VOZIČKOM (invalidskim). Ma daj nehaj, kako sem pa do sem prišla.... a zdaj pa ne morem še do porodnišnice... jooooj. Seveda sem se morala vsesti v voziček - in so me peljali, prav bedno sem se počutila, je pa capljal zraven. Bilo me je strah, zakaj zganjajo tako paniko, da še hodit ne smem, obenem pa nerodno... In smo se peljali po nekih rovih pod bolnišnicamo ki so očirno vse medsebojno povezane Tam sem bila takoj na vrsti. Preverila smo bitje , pa je moj srček tako močno bil, da smo ga komaj slišali (ampak je bil ok), pretipala je trebuh, šla v nožnico z napravo in z roko - VSE OK, NITI SLEDU O KRVI, O KAKŠNI TEŽAVI... Zgornji pritisk mi je namerila 160 - ja če sem bila pa res živčna. V glavnem na koncu je bilo vse v najlepšem redu, oh in sploh - HB. Sem pa pa počutila kot da sem si kri izmislila, prav tako je delovalo. V glavnem še vedno ne poznam vzroka krvi, in nihče mi ni znal niti namignit od česa je - nazadje se tolažim da je bila vzrok kakšna počena žilica.. Sem pa vseeno šla potem domov pomirjenih živcev, in sva šla potem mirne volje z lubitom še malo po BTCju, pa na pico... In zvečer sem umirjeno zaspala kot topček. Vem, napisala sem cel roman, ampak sem morala... Če se kateri ne da brat, ni treba, sam da veste da je OK.
_____________________________
Na sončni dan sva dobila svojega sončka Vida
|