ircica
|
Nočno besnjenje ... z nedoločeno tarčo. Javljam se iz pogrešanosti, in še to predvsem za čustveno praznjenje. Danes smo bili na raojstnem dnevu. Kostja ni spal čez dan (je zaspal v avtu in se zbudil, ko smo prispeli). Torej je bil praktično pokonci od 7h do 20.30. Ob 8h smo se srečali z mojim nečakom (2 leti, ful pameten, ful luškan, ful posesiven na svoje irgače). Po pol ure sva ju s svakom rake odpelajla na igrišče. Z igrišča smo šli direkt na RD, kjer je bil en kup otrok, večinoma malo starejših od Kostje. (vnaprejšnje opravičilo vsem mamam punčk) Kako sem jaz vesela, da se mi še ni treba s tem obodbjem ukvarjat . kdo lahko sedi na gugalnici, kdo v hišici, kdo je NALAŠČ strgal nalepko s preperelega kartona, kdo je na vrsti na toboganu, kdo lahko sede na tobogan in se z njega ne premakne, ne glede na vse čakajoče spodaj ... 9 otrok, en strm graben, od odraslih pa otroke gledala jaz (kontrol frik, očitno) in mama najmlajše deklice, 8 mesecev noseča, ki kaj dosti več kot svojo tamalo nadzirat tudi več ne more (v graben za njo letat, na primer). Divja čaga. Od petih naprej sem prosila mojega, naj gremo, ker je Kostja že mlahav in razdivjan. ne, malo še. Pa malo še. Pa še malo. Še ko se je zvrnil, ruknil v klop in pridobil eno konkretno potplutbo in eno globoko prasko, ni zaleglo. Kdaj naju je odposlal domov? Ko mi je Kostja ucvrl v en čisto nedolžni dir po travniku, meni se je zdelo preblizu grabna in sem se (glasno in histerično) zadrla nanj. Ste opazile dvojino, tam zgoraj, kajne? Ker ni lepšega, kot spravljat sam polspečega otroka domov, mu ostrgat zgornje plasti umazanije in razkuževat obraza. In pečt torte za nečakov rojstni dan. 4 ure, 1 torto in 2 piva kasneje še vedno ne vem na koga in zakaj sem tako besna. Na mojega, ker zaradi kolegov zanika realnost, nase, ker nisem pobrala malega in šla, ko se mi je zdelo, da bi bilo tako prav, ali nase, ker se po štirih urah še vedno razburim, ko razmišljam o preteklem dnevu.
|