giotti
|
 Draga Tane, zdaj si me pa spravila v jok, pa Pajek pred teboj tudi. 
Sem že stokrat rekla, da ne grem več na te forume, ker name zelo slabo vplivajo kljub neskončnemu optimizmu vseh nas. Pa vendar, od kar hodim na te forume (od 2.2., ko sem imela splav), imam strah v sebi ter velikokrat grozne sanje ponoči (splavi, kri, bolnice...), ker sem izredno občutljiva. Še čudnih filmov ne smem gledati, čeprav vem, da so samo filmi, kaj šele brati vaše zgodbice, ki so več kot resnične. Tudi fant mi zelo močno priporoča, da ne berem več.
Nikoli v življenju nisem niti pomislila, da se dogajajo takšne stvari in danes ne vem, če zame ne bi bilo bolje, da se ne bi zavedala vsega tega. Pa ne da sem tako zelo sebična, ker resnično in iskreno sočustvujem z vami in mi je zelo hudo, ko vidim toliko trpljenja... ampak vame se je zaradi tega naselil velik strah in vem, da ko bom naslednjič zanosila, bom ves čas imela pred sabo zgodbe o prenehanju bitja srčka v 12, 14, 17, celo 24 tednu in samo čakala, če se bo meni kaj takega zgodilo.  In TO VEM, DA BO IMELO ZELO SLAB VPLIV NA MOJEGA OTROČKA. Kajti vse, kar se mamici dogaja, se dogaja tudi otročku. Zato je zelo pomembno, da je mamica zelo zadovoljna, vesela in čimbolj brez skrbi ves čas nosečnosti in tudi potem, ko se otroček rodi...
Tako sem zdaj kot že tolikokrat prej pred zelo hudo preizkušnjo, ali še komunicirati z vami ali prekinit vsakršen stik in se kar se da sproščeno in z močno vero v Boga, da je vse prav, kar se ti zgodi v življenju, podati v ta boj z naravo, kot ste večkrat rekle. Vendar absolutno brez strahu in popolnim zapunjem!!! Pa to ne pomeni zaupanje, da bo vse v najlepšem redu, ampak zaupanje, da vse, kar mi bo življenje prineslo, da je zame in moj duhovni razvoj, dobro. Hvala bogu, da imam močno vero v Boga, čeprav ne hodim v cerkev niti mošeje... imam pa svoj tempelj v srcu, v katerega se zatečem ko mi je hudo in ki mi vedno vrne nazaj odgovor, da se vse v življenju zgodi z nekim namenom. Veliko sonce, svetloba, vzor, upanja v mojem življenju pa je tudi moj bivši fant, ki je danes med anglečki in ki je imel zelo hudo obliko raka in ki je še par dni pred smrtjo, bil najbolj vesel, optimističen, poln ljubezni in svetlobe, čeprav je od fizičnih bolečin moral jemati morfij. Bil je tako zelo duhoven, da so ga neznani ljudje iz obupa klicali ter prosili za življenjske nasvete. Star pa je bil samo 21 let.
Res ne vem, kaj in kako naprej. Ogromno ste mi pomagale, brez vas ne bi imela nobenih informacij, je pa zelo dobro, da se zavedamo, kaj se z nami dogaja, kakšne so vse možnosti, kaj povzroči pregrade, kako zelo so splavi pogosti, da si izmenjujemo vse naše izkupnje.... skratka, brez vas bi bila prepuščena na milost ali nemilost zdravnikov in pojma ne bi imela, da se lahko tudi zdravniki zmotijo (ravno pregrade so tista nesrečna reč, ko jo eni vidjo, drugi ne...). Ogromno ste mi dale tudi upanja in poguma, pa vendar vedno bolj ugotavljam, da še vedno je name vpliv teh forumov bolj negativen kot pozitiven. Zelo zelo mi je žal, da je tako, sem se ful navezala na vse vas, vse bi vas neskončno rada videla in se z vami pogovarjala. In upam, da pa se nekoč vseeno dobimo, če ne prej, ko bomo vse s trebuški in zdravimi srčki v naših trebuščkih.
Zdaj vas še nekaj časa gotovo berem, ker mi bost gotovo rekle kaj nazaj. Potem pa do nadaljnega, dokler se ne bom počutila dovolj močno, da name ta forum ne bo imel tako močan vpliv in ko bom lahko tudi sama kaj dala vam tako kot ve daste meni, pa se ponovno oglasim. Obljubim  In pa neskončno želim, da mi boste takrat vse povedale, da ste zdrave in srčne nosečke srečke in da je z vami in vačimi pikicami vse v lepem redu. Mentalno pa bo itak ves čas z vami, v vsaki moji molitvi se spomnim tudi na vas in tako bo tudi v bodoče Neskončno vas imam rada
Joj, Tane, Martina, Ušrka, Baracheil, Polynesia, Pajek... vse, ki sem jih zdajle pozabila omenit... vsem vam neskončna hvala še enkrat, vsem vam želim neskončno veliko sreče in moči in ljubezni, da sprejmete vse za dobro in najdete smisel v vsem. Za vse nas vem, da bo prišel tudi čas, ko bomo zibale in brezskrbno klepetale na kavici in se samo še smejale preteklim izkušnjam in ugotavljale, kako pa so nas po drugi strani te izkušnje naredile izkušnje močne in pogumne in duhovno bolj razvite.
Cmok, cmok cmok in velik
xoxoxo
Giotti
< Sporočilo je popravil Eja RR -- 12.3.2008 13:57:30 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, nato pa akcija
, a boš med aprilkami ali med majčicami? res držim pesti, da ti tokrat uspe in srečno donosiš. 
!!! Mislim, da je za vsako normalno žensko ss že PRVIČ preveč boleča izkušnja, da bi kar tako malo potem spet poizkusila. No v glavnem hočem povedati to, kar se mi zdi tudi narobe pri tvoji bivši G tane, da bi ti ona morala takoj na licu mesta povedati o pregradi, mogoče podati svoje "strokovno" mnenje o tem, ampak potem dati TEBI možnost da se sama odločiš kaj boš storila s svojim telesom, ne pa da se je kar ona odločila namesto tebe 
). 
. Tudi jaz sem verna in med angelčki je tudi moja draga mamica in vem da me čuva in bedi nad mano. 
- upam, da čimprej. Ker me je strah, da bi v 
bila pesimistična zaradi žalostnih zgodbic, kajti treba je misliti pozitivno. Giotti, si še tipkamo, brez skrbi. Po odstranitvi pregrade, se boš sigurno vrnila, jaz se bom, ampak bom spremenila uporabniško ime. To pa zato, ker hočem začeti znova in sprejemati same lepe novice. 
. 
in v glavnem nisem za nobeno rabo, s tem da me še joškice bolijo za znoret, ampak seveda vse potrpim, samo da bo tokrat vse v redu. Danes me nekaj glava boli, tko da komaj čakam da pridem domov, da grem kakšno kitico odspat 
. 
v isti sobi bo še kako pestro.
Pol pa upam, da se bo čez vikend končno moja "pipca" zaprla 
