sazi
|
V bistvu to ni tvoj problem.
Bodo mogli starši zaropotat če jim kej ni prav, ne ti.
Jaz nasveta, ki bi bil všeč meni žal nimam. Najenoistavneje bi bilo, če bi se s tem sprijaznila, ker je škoda živcev za stvari, katerih ne moreš spremeniti.
Kar se pa tega tiče, da pišete, da ni njen problem - iz izkušenj vam povem, da to je njen problem, če ne zdaj, bo pa kmalu, kasneje pa zagotovo. Starši se trudijo okoli hčere in vnuka (jih sicer razumem), ampak zato velikokrat ogrožajo svoje zdravje, so brez energije in brez zasluženega počitka, ker si želijo pomagati hčeri, a ji pomajago na napačen način - ne bi smeli vsega delati namesto nje, ampak jo naučiti, kako se vse postori in ji seveda tudi priskočiti na pomoč.
Ko pa bo tudi avtorica 1. posta imela svoje otroke, bo pa razlika še bolj očitna, saj bodo starši še naprej večino energije dajali prvi hčeri in 1. vnuku, saj enostavno ne bodo znali presekati tega, kar so si na glavo nakopali sedaj.
Upam, da me katera razume...
Sayonari pa želim povedati le, da so v življenju vedno male in manj male krivice. Nekatere se da popraviti, ostale pa ostanejo - lahko se samo odločiš, da si nehaš greniti življenje s tuhtanjem, kako bi bilo, če bi bilo in se sprijazniš. Težko, ne gre vedno, kakšen dan te bo vseeno prijelo, da bi stvari spravila v red, ampak ne gre - vedno boš ti tista "grda", četudi boš želela samo dobro.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Enostavno ne vem več ali sem jaz nora ali moji starši in sestra. Ima 1,5 starega sinka. To dete je res pravi srček in je edina svetla točka v celi zadevi. Ostala je sama z njim in še kar lepo skrbi za njega. Ko je bila doma na porodniški, se je vse sukalo okoli njega. Nikoli ni pomagala mami okoli gospodinjskih del. Pa sem jo že takrat opomnila, da mama in oče nista več mlada. Sedaj gospa dela in pride tako utrujena domov, da ne more nič narediti. In moji starši, ne da bi naredili red in ji povedali, da tako ne gre več ji še dajajo potuhu. Takrat, ko je ni zraven se pritožujejo, ko pa ona pride pa so tiho. Gospa je postala celo tako komot, da ona redko kdaj nahrani tamalega. Je preotrujena in se mora spočit. Včeraj pa mi je prekipelo, ko sem se zjutraj na hitrco oglasla in je mama z vročino pomivala posodo in kuhala. Ata ji je lupil krompir in pomagal. Gospa pa se je v sobi igrala z tamalim. Takrat pa sem ji povedala vse, kar ji pripada. Niti malo se nisem držala nazaj. Začela se je jokati, da kaj hočem od nje, da sem ljubosumna na njenega tamalega, da hočem starše samo za sebe. Mama in oče pa sta jo začela tolažit in mene nadirat, da kakšna sem. Da je ona boga, ker je sama, .. itd. Bila sem šokirana. Vprašala sem ju, če se jima zdi normalno, da 30 let stara ženska ne zna poskrbet za sebe in svojega otroka. Da ne zna kuhat, pospravljat, prat perila... To se mi ne zdi niti malo normalno. Prej sta starša tako rada odpotovala k teti za par dni, zdaj ne gresta nikamor, ker ona ne more biti sama. Ali se vam zdi to normalno.
.
, ko gledam kako se moj mož dobro razume s svojo sestro.
