|
RE: zakaj začet, če je konec očiten 20.1.2008 18:40:35
|
|
|
|
Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: rija gina, da je kritičnost zanič vrlina se sploh ne strinjam.....in taka slovnica ni posledica depre, pač pa pomanjkanja znanja. pa ti to itak veš. Tukaj obstajata dve možnosti: - lahko zna, pa ji ni tisti hip za pisat (jaz tipično čisto vedno napišem besedo "tolk" namesto toliko, mogoče pa je njej fajn pisati besede po domače, ker pač čveka - lahko res ne zna, oz. mora razmišljat zraven, da zna, ampak a je to sploh pomembno? A veš, ko sem bila še precej majhna, sem prebrala eno misel, pa sem sijo zapomnila za ves lajf, ki gre takole: Kritik je človek, ki ti pove, kako bi on delal, ČE bi on to znal. Meni osebno je kriticizem vedno zanič, ker ne spodbuja ljudi k ničemur, razen h kontriranju, prizadane jih in jim ne da motivacije za nič. Zaradi kritike še nihče ni postal boljši, razen morda si je želel kakšen od zelo tekmovalne sorte ljudi, se tistemu morda dokazat, da on pa to zna, zmore, kar mu drugi očita, da ne. Vendar so taki redki. večino ljudi kriticizem (ne govirm o pozitivno nastrojeni, vzpodbudni kritiki, ampak kriticizmu, ki je zame nekaj drugega) zatre še do podna dol, pa vzbudi čudne misli in občutke krivde, nesposobnosti in podobnega. Vsekakor pa človek, ki je nagnjen k temu, da kritizira, sam ponavadi čuti velike komplekse. Če je kritičen do ostalih, je zihr zelo kritičen tudi do sebe. To je pa težko živeti s samim sabo, če si skoz zanič, čim nisi popoln. Prvo stvar, ki jo moraš v življenju, če hočeš biti srečen, je sprejet sebe. Takrat šele se lahko spremeniš, če se pač hočeš. Kriticizem je v tem konkretnem primeru tudi zelo primitiven. Tole zgoraj je bilo dajanje nizkih udarcev. Spuščanje na osebni nivo tistega, ki mu govoriš neke reči, ki te ne bi smele brigat, še manj pa prizadet. Zakaj nekomu očitat slovnico? A svoji mami tudi očitaš, ker ne govori zborno, kadar se s tabo pogovarja...ne, ne boljše... kadar ti pripoveduje o problemih, ki jih ima z možem, pa si drzne pripovedovat v dialektu? To je isto. Pove nekaj o tebi. Če nekdo ne uporablja slovnice, seveda tudi pove nekaj o njem, nekaj od zgornjih dveh reči, ki sem jih napisala, prav res, vendar... a je slovnica nekaj pomembnega, je nekaj, na kar moramo biti ves čas pozorni, je nekaj, kar nam nudi lepo življenje? Ne, ne, slovnica je zgolj neka izmišliotina, ki si jo je izmislil človek (konkretno jo je ustvarjal pri nas Toporišič), zaradi lažjega razumevanja med raznimi pokrajinami. Univerzalni govor različnih narečij. S tem da trdim, da je marsikatero pravilo butasto in nesmiselno, lahko bi bilo mnogo lažje. Čisto smo zakomplicirali. To je vse, kar je slovnica. Zaradi nas. A je ti ne razumeš, da se vtikaš v njo, kaj piše, kako piše? Samo v tem primeru bi bila upravičena jo vprašat, kaj tisto tam pomeni. Je pa b.v. vse skupaj sploh razlagat, vem, ker če je nekdo netoleranten, je netoleranten. Umetne norme, sledenj njim so mu dokaz, da on nekaj pomeni. Žal.
|
|
|