pupika
|
No naj še jaz opišem svojo izkušnjo. Jaz sem bila v 24tednu hospitalizirana zaradi prometne nesreče, da ne pomislim, da bi takrat lahko oba z otrokom umrla, zaradi voznika, ki je vozil tovornjak s priklopnikom, in glede na to kakšno prometno sem imela, sem bila zelo vesela, da sva oba ostala živa in zdrava, res pa je da takrat po nesreči otroka full dolgo nisem čutila. Ležala sem v 1 nadstropju in moram rečt kapo dol vsem sestram, tako toplega osebja jaz še nisem srečala, razen svoje G(dr. Bosiljeva), mi je pa takrat prav kmalu vso bivanje v porodnišnici zagrenila dr. Pelkičeva, ker me je nadrla, ko sem celih 24 ur čakala na UZ, ker mi ga je obljubila na viziti in ga je trenutno delala moji cimri ob 10 zvečer, me je nadrla, da kaj si jaz mislim, da ona meni ne misli delat UZ ob 22h, da je ona že dva dni v službi, jaz sem bila tako šokirana, da sem se samo spokala objokana v sobo, ravno takrat je bil pri meni moj mož in jo je mislil it nadret, da tako se pa ne obnaša, jaz danes lahko rečem da mije žal, pa mu nisem pustila. Moram pa rečt, da so bili vsi ostali G v porodnišnici zelo prijazni in nimam slabih besed o njih. Potem sem šla rodit čez 3,5 mesece in sva z možem prišla ob 6h zjutraj, sprejela me je ena babica, ne vem imena, nič kaj prijazna, me je pregledala in me poslala v porodno sobo. Tam sav bila z možem, mislim, da do 7 zjutraj sama, potem pa sta prišli dve babici ena blontna malo bolj močna in ena mlada, mislim, da ji je ime Petra, nisem mogla verjet, taka prijaznost in pomoč na porodu, zgleda da je bila tista mlada praktikantka, je pa vodila moj porod, starejša je samo prišla sem pa tja in pomagala, ter svetovala mlajši. Jaz sem v času rojevanja vedela, da sva z malčkom v pravih rokah, kljub temu, da je moj porod vodila praktikantka, kajti nekje morajo začeti, tako kot mi v svojem poklicu. Moram rečt, da dokler nisem bila popolno odprta ni bilo neke sile, ko pa sem bila 10 cm odprta, pa se je začelo, ker se otrok ni spuščal in so se mi takrat mislim, da dve sestri in babica blontna metali na trebuh, to pa so bile bolečine, se spomnim, da sem enkrat samo zgrabila blontno babico in je takoj šla en iz sobe. Kasneje so se začele hecat, katera od naju dveh bo prej rodila, kajti dve porodnici sva bili na koncu ob istem času. Moram rečt, da se lahko zahvalim vsem babicam in sestram v porodni, ker so mi res pomagale s tem, ko so se mi metale na trebuh, meni so rekle, da če ne bo šlo, lahko pride tudi do vakuma in tako sem po 4 urah potiskanja in metanja na trebuh rodila zdravega fantka. Na koncu sem se vsem zahvalila za vso pomoč in lep porod. Ko sem prišla na oddelek, sem bila rahlo presenečena, koka prijazna sestra, mislim, da je bila Ester, črna z očalami, res topla osebnost, Prvo noč je še šlo, jaz utrujena, ker že drugo noč ne spim, mali se mi je drl celo noč, ne vem kako sta lahko cimrli spali zraven, celo noč sem samo nosila otroka, potrem pa mi je vso bivanje zagrenila ena neprijazna sestra, ponoči se mi je smejala, in pravila, če ima moj otrok krče in šla ven, in tako sem jaz vse noči v MB porodnišnici prenosila svojega otroka. Potem se je taista sestra drla name kako to, da ne znam narest zmajčka, za povijanje in sem jo prosila, če mi lahko pokaže, pa je rekal, da ne, in nekaj v takem smislu, kako bom jaz lahko mami otroku. Saj ne vem kako dolgo je bila ta sestra, meni se je zdelo, kot da je bila ves čas v porodnišnici samo ona. Je pa res, da sem rodila v petek zjutra, in sem bila ravno med vikendom v porodnišnici, samo tako se sigurno ne obnaša do porodnic, kot se je ona. Sem prebrala, da je ena sestra že dvema pred mano zagrenila vso bivanje, verjetno gre za isto osebo, ker ostale, kolko sem jih jaz srečala, so bile zelo dobre in prijazne. Aja pa pediatrinja dr. Golobova je bila tudi zelo prijazna in se tudi name ni nič drla, ker nama dojenje ni steklo na začetku, pred odpustom me je prav pohvalila,ker nama je mislim, da zadnji dan steklo. Pri nas je bil en pediater, ko smo morali otroke tehta, da smo videle, če imamo mleko. Sem pa rodila pred dvema letoma, ravno v pon. bo dve leti.
|