melani99
|
Joj melani99, tvoja zgodba bi bila pa res zanimiva. Se ti ljubi napisat malo več, kako se je pri tebi začelo? Kako dolgo si imela popadke.... Kdo ti je pomagal v avtu... Ni problema, lahko napišem! Torej, prvih 16 tednov nosečnosti nisem imela nobenih težav, nato sem zakrvavela v 16., 20. in 26. tednu, v 26. tednu sem bila tudi sprejeta v Lj klinični, kjer so ugotovili, da sem odprta 4 cm, po 1 tednu naj bi se bila zadeva umirila, spuščena sem bila domov. V 28 tednu pa.. .bila je nedelja, zjutraj 5, ko sem slučajno se zaradi hude žeje zbudila in ugotovila, da zelo krvavim . Takoj sem zbudila svojega , ki je že vedele kaj sledi. Med tem ko sem se jaz oblekla, je on uspel meni spakirati torbo, os. stvari, vžgati avto, pa še cigaret skaditi . Doma me je še vprašal, če me pelje kar v Lj ali greva na Ptuj v porodnišnico? Sem mu rekla, da raje kar na Ptuj, če bo kaj, me bodo že od tam peljali naprej. No, nisma se pripeljala daleč, kakih 200 m od hiše, ko sem jaz začutila 1 popadek, seveda sem od straha spustila takšen krik, da se je moj brez kakega vprašanja odločil, da me odpelje na zdravstveni dom v Rogaško, ki je kak dober kilometer stran. In medtem, ko je šel on v zdr. dom po zdravnicu, je mene v avtu grabla taka panika, da joj. Končno je le prišla z mojim zdravnica ven do avta, ker ji moj nikakor ni mogel oz znal razložiti, da sem jaz komaj v 28 tednu in da močno krvavim, zdravnica ga je pač razumela samo, da imam popadke, uboga, hotela me je še potolažiti, da bom verjetno rodila in da mi bo dala napotnico, pa boma šla v porodnišnico. Medtem pa pri meni 2 popadek, seveda zram moj krik, zdravnica je še komaj uspela potegniti moje hlače dol in mala je bila zunaj, dobesedno zletela je zdravnici v roke. In sedaj- panika pri meni in pri mojem, ker sva v isti glas vprašala, če je živ, nakar je zdr. odgovorila, kako bo živ , če je pa tako majhen, zajokala pa mala tudi ni nič. V tem trenutku se mi je svet sesul. Nisem registrirala ničesar ve....dokler nisem iz amb., kamor je zdr odnesla najino , nisem zaslišala joka, najlepšega joka na svetu! V očeh svojega pa sem videla , kako se mu je odvalil kamen od srca. Ja potem pa laufanje sestre, zdravnice. zavijanje v pleničke pa v termofor, klicanje rešilca,.... Ko so naju s pripeljali v Mb, naju oz bolj kot mene, je že čakala pripravljena ekipa, vse,...Lepo so poskrbeli zame, me tolažili, mi vlili upanje, kakšni borci znajo biti taki mali , za pa so na pediatriji tudi naredili vse, vse s srcem za otročka. In tako je sedaj najina mala , ki je bila težka 1007g in velika 35 cm, od vsega začetka dihala samostojno, z njo ni bilo nobenih večjih težav, sedaj pa je stara 5 mesecev, ima že skoraj 5 kg in se imamo kot mlada družinica zelo lepo. Tako, to je moja porodna zgodba, ki ni ravno čisto vezana na Mb porodnišnico, ampak kljub temu, tiste 4 dni, ki sem preživela tam, nisem naletela na nobeno slabo besedo, kaj šele dejanje¨! Vsem bodočim mamicam...pazite nase in lp!
|